Prvi slovenski ETF skladi: cenejša alternativa vzajemnim skladom
Pasivno vlaganje je pisano na kožo tudi mladim in je namenjeno dolgoročnemu varčevanju.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
ETF skladi (Exchange-Traded Funds) so skladi, ki kotirajo na borzi in združujejo najboljše lastnosti delnic in skladov. Danes so te vrste skladi eni najhitreje rastočih finančnih instrumentov na svetu: leta 2025 so evropski vlagatelji v delniške ETF sklade vložili 261 milijard evrov, iz delniških vzajemnih in drugih skladov pa umaknili 14 milijard evrov.
Ključna prednost pred klasičnimi vzajemnimi skladi so stroški. ETF skladi bodo imeli po besedah odgovornih v Iliriki upravljavsko provizijo 0,6 odstotka na leto, primerljivi vzajemni skladi pa nad dva odstotka. Nižji stroški na dolgi rok pomenijo opazno višji neto donos.
Nižji stroški in pasivno vlaganje
Kot je povedal predsednik uprave Ilirike Igor Štemberger, je vzpostavitev novih skladov spodbudila lanska uzakonitev individualnih naložbenih računov. Skladi ETF kotirajo na borzi ter združujejo lastnosti vzajemnih skladov in navadnih delnic. Njihova največja prednost so stroški, saj tak EFT sklad vsebuje neke vrste košarico delnic in je zato najbolj primeren za tiste, ki se s trgovanjem vzajemnih skladov ne ukvarjajo vsakodnevno.
Tako prvi od obeh njihovih ETF skladov vključuje 11 delnic indeksa Ljubljanske borze SBI TOP (Krka, Petrol, NLB, Telekom Slovenije, Zavarovalnica Triglav in drugi), pri čemer je delež posamezne delnice v skladu enak kot v indeksu. Drugi sklad pa prinaša globalno razpršitev naložb in vključuje osem drugih skladov ETF, ki jih upravljajo največje svetovne družbe kot so Apple, Microsoft, Meta, Allianz, Siemens in podobne.
Sklada bodo na Ljubljansko borzo uvrstili najpozneje 2. julija, kasneje naj bi se širili še na zagrebško borzo, ob zadostnem povpraševanju pa ne izključujejo še dodatne širitve v tujino.
Za vstop zadostujejo nižji zneski
Na drug strani pa je po dosedanjih izkušnjah donosnost skladov ETF na dolgi rok celo večja kot donosnost vzajemnih skladov.
Kot omenjeno so ETF skladi namenjeni pasivnemu dolgoročnemu varčevanju, vsaj pet let ali več, primerni so za tiste, ki želijo investirati, a brez aktivnega upravljanja in tistem, ki se vlaganja začenjajo lotevati z nekaj manjšimi sredstvi oziroma nižjim začetnim vložkom.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
