BOBO

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Vlada se je na današnji seji seznanila s stanjem javnih financ in izvrševanjem državnega proračuna. Podatki kažejo, da so prihodki države letos občutno višji kot lani, a še hitreje rastejo tudi izdatki. Posledica je skoraj 900 milijonov evrov proračunskega primanjkljaja v prvih petih mesecih leta.

Prihodki rastejo, a odhodki še hitreje

V prvih štirih mesecih letošnjega leta so skupni prihodki vseh štirih blagajn javnega financiranja – državnega proračuna, občin, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje – dosegli 10,3 milijarde evrov. To je 1,05 milijarde evrov oziroma 11,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Največ k rasti prispevajo davčni prihodki, ki so se povečali za 873 milijonov evrov oziroma za 10,2 odstotka.

Na drugi strani so skupni odhodki v prvih štirih mesecih znašali 10,7 milijarde evrov, kar je 1,15 milijarde evrov oziroma 12,1 odstotka več kot v istem obdobju lani.

Več denarja za investicije, socialne transferje in plače

Po pojasnilih vlade je bilo letos več sredstev namenjenih izvajanju načrta za okrevanje in odpornost, socialnim transferjem, investicijam, subvencijam ter stroškom dela v javnem sektorju.

Odhodki državnega proračuna so bili v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 15,6 odstotka in so dosegli 41,6 odstotka vseh letos načrtovanih izdatkov. Prihodki so se medtem povečali za 11,4 odstotka in dosegli 41,5 odstotka načrtovanih prihodkov.

Največja rast pri koheziji, infrastrukturi in zdravstvu

Med ministrstvi je najvišjo rast odhodkov zabeležilo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, kjer so izdatki poskočili za 54,5 odstotka. Večina dodatnega denarja je bila namenjena projektom Sklada za pravični prehod v SAŠA regiji.

Za 41,1 odstotka so se povečali odhodki Ministrstva za infrastrukturo, predvsem zaradi vlaganj v železniško omrežje, vzdrževanje cest in železniške infrastrukture.

Ministrstvo za zdravje je porabilo 37,5 odstotka več sredstev kot lani. Največ dodatnega denarja je bilo namenjenega investicijam v javne zdravstvene zavode, specializacijam zdravstvenih delavcev in digitalizaciji zdravstva.

Finančno ministrstvo porabilo 424 milijonov evrov več

Po absolutnem znesku je največjo rast zabeležilo Ministrstvo za finance, kjer so odhodki narasli za 424,5 milijona evrov.

Med razlogi izstopajo:

• 303 milijoni evrov več za sklad za načrt za okrevanje in odpornost (NOO),
• 41,3 milijona evrov več za plačila v proračun EU,
• 34,9 milijona evrov več za plačilo obresti,
• 10,7 milijona evrov več transferov Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Več denarja tudi za šolstvo, socialo in obrambo

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je porabilo 112,7 milijona evrov več kot lani. Največ dodatnih sredstev je bilo namenjenih osnovnim in srednjim šolam.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so odhodki narasli za 108 milijonov evrov. Največ dodatnega denarja je šlo za osebno asistenco, nadomestila za brezposelnost ter družinske prejemke in starševska nadomestila.

Ministrstvo za obrambo je porabilo 69,1 milijona evrov več, predvsem za kadre Slovenske vojske, pravice po vojni zakonodaji ter vojaško infrastrukturo in opremo.

Trije resorji z nižjo porabo

Med redkimi ministrstvi, ki so v prvih petih mesecih leta porabila manj kot v enakem obdobju lani, so:

• Ministrstvo za pravosodje,
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
• Ministrstvo za solidarno prihodnost.

Kljub rasti prihodkov tako javne finance ostajajo pod pritiskom naraščajočih izdatkov. Če se bo tak trend nadaljeval tudi v drugi polovici leta, bo primanjkljaj ostal eden ključnih izzivov državnih financ.