##IMAGE-3284355##

Vedno nove zamude pri gradnji verige hidroelektrarn na spodnji Savi, kot je pokazala današnja večurna seja Odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi, niso glavni problem investitorjev. Vse bolj namreč postaja jasno, da za izgradnjo preostalih hidroelektrarn kronično primanjkuje denarja, kar so danes v Brežicah potrdili tudi predstavniki države.

"Stroški so šli čez vse možnosti financiranja, zato se bo o tem treba pogovoriti. V Državnem zboru je že tako veliko pritiskov, da bi denarni tok preusmerili iz Posavja," je povedal Darij Krajčič z ministrstva za okolje in prostor.

V preteklosti je več kot polovica od približno 30 milijonov evrov, kolikor se jih letno zbere v vodnem skladu, ki je namenjen za gradnjo vodne infrastrukture, šlo v Posavje. Pred petimi leti je vlada namreč sprejela sklep, da se projekt verige elektrarn financira le iz tega sklada. Ker pa denar za svoje projekte zahtevajo tudi drugod po Sloveniji, takšno financiranje ni več vzdržno.

"Potrebno je najti hitro rešitev za naraščajoče potrebe pri gradnji infrastrukture, ena od njih pa so evropska sredstva," meni poslanec Andrej Vizjak.

Zaradi problemov s financiranjem je tako pod vprašajem celoten preostanek verige hidroelektrarn na spodnji Savi. To je razvidno že iz primera bodoče krške elektrarne, kjer je bil postopek oddaje javnega naročila za gradnjo akumulacijskega bazena nedavno prekinjen. Vzrok? Infra, ki skrbi za infrastrukturni del projekta, še vedno nima sprejetega investicijskega programa, vlada pa ji je minuli teden z rebalansom poslovni načrt za tekoče leto zmanjšala za kar 15 milijonov evrov.

Začetek poskusnega obratovanja krške hidroelektrarne, se tako vse bolj odmika v prihodnost. Kot je bilo rečeno na današnji seji, pa je zaradi številnih težav pod vprašajem tudi 30. junij, ko naj bi bila sprejeta Uredba o DPN brežiške hidroelektrarne, ki je pogoj za začetek gradnje predzadnje v nizu elektrarn na spodnji Savi.