##IMAGE-2218879##

O letošnjem poslovnem izidu Revoza je po besedah prvega moža novomeške družbe Aleša Bratoža težko govoriti. Konec novembra je kazalo, da bo prihodek blizu lanskega, ko je ta znašal 1,24 milijarde evrov, čisti dobiček pa bi bil nekaj manjši od lanskega, okoli dva odstotka prometa, je dejal za današnjo Delovo Sobotno prilogo.

"Natančno bomo še videli, kako se bo poznal res šibki december, ko smo delali le osem dni," je poudaril in pojasnil, da sta bila sicer zadnja dva tedna decembra že prvotno predvidena za ustavitev, in sicer zaradi investicijskega vzdrževanja.

Kot je dejal, zadnje tri mesece Revoz deluje le na podlagi naročil - tedensko sprejemajo naročila in temu primerno prilagajajo količino proizvodnje. Poleg Francije največ proizvajajo za Italijo, Nemčijo in Veliko Britanijo.

Po njegovem mnenju imajo srečo, da izdelujejo manjša modela twingo in clio II, saj se v zadnjih tednih kaže, da bo ta segment najmanj občutil krizo; to se tudi potrjuje s svežimi naročili. V prvih treh mesecih naslednjega leta bodo skoraj zagotovo ohranili dosedanji dve izmeni in pol. "Če pa se bo potrdila pozitivna tendenca zadnjih tednov, bo to trajalo dlje in bo po najbolj optimističnem scenariju potrebno določeno število delovnih sobot," je poudaril.

Ko so v družbi zaradi krize tretjo izmeno zmanjšali na pol, po besedah Bratoža niso prepolovili števila v njej zaposlenih ljudi, ampak so nekatere premestili na druge naloge. Če se bodo stvari še poslabševale, bi po črnem scenariju v prvi fazi v Revozu prešli le na dve izmeni, torej bi opustili nočne izmene, prilagodili bi število zaposlenih. Na družbo je sicer vezanih 6000 ljudi neposredno, posredno pa vsaj 30.000, je navedel.

Kljub krizi pa v družbi nadaljujejo z novim vozilom oz. izvedenko, na proizvodnjo katere se pripravljajo že nekaj časa. "Tu gremo normalno naprej in se intenzivno ukvarjamo s tem projektom," je dejal. Ob tem je pojasnil, da gre za izdelek, ki bo uveden v letih, ki so pred nami, več o njem pa zaenkrat ni želel govoriti.

Po njegovem mnenju je glede na nastali položaj pomembno, da država pokaže jasno pripravljenost podpore avtomobilski panogi. Vlada bi morala poleg pomoči za večjo likvidnost podpreti tudi ukrepe, ki bi spodbujali prodajo vozil. Bratož se je dotaknil tudi ukrepov vlade; po njegovem je sicer važno, da bodo ukrepi pravočasni, ampak ni dovolj le, da so hitri, ampak tudi da so močni in učinkoviti.

Bratož je spregovoril tudi o prilagodljivosti delovnega časa in odpuščanju ljudi. "Zakaj bi se odločali za odpuščanje, če vemo, da bomo ljudi po izhodu iz krize potrebovali in lahko sedaj uporabljamo nek drugi sistem," je poudaril. Kot meni, skrajšani 36-urni delovnik in z njim zmanjševanje plač do deset odstotkov ni najboljši možni način, ki bi ga delodajalci, socialni partnerji in država lahko našli.

"Morali bi najti skupni interes, saj je jasno, da gredo ti na zavod za zaposlovanje in to državo stane," je še povedal Bratož in se vprašal, zakaj ne bi ljudje ostali v službah in bi tista sredstva, ki bi jih zavod izplačeval, dobila podjetja.