arhiv DL

##IMAGE-3377517##

Reforme trga dela ni bilo težko le uskladiti s socialnimi partnerji, temveč jo bo težko tudi uveljaviti v praksi. Delodajalci se morajo seznaniti s številnimi spremembami in se jim tudi prilagoditi, pomagajo pa si lahko s strokovnimi izobraževanji. Po pričakovanjih bo najtežje zniževanje minimalnih standardov zaposlenih, ki pa ne bo avtomatično.

Glavne spremembe za delodajalce

V petek sta v veljavo stopila novi zakon o delovnih razmerjih (ZDR) in novela zakona o urejanju trga dela (ZUTD).

Nova delovna zakonodaja delodajalcem prinaša razbremenitve pri odpovedih pogodb za nedoločen čas oz. pri njihovih postopkih, poleg tega pa odpravlja določene nejasnosti in nedoslednosti, ki so se pojavljale v stari zakonodaji, so za STA ob tej priložnosti spomnili v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS).

Generalni sekretar ZDS Jože Smole je dodal, da bo hkrati manj fleksibilno novo zaposlovanje za določen čas in s kvotami omejeno najemanje agencijskih delavcev.

Potrebne prilagoditve in vprašanja delodajalcev

Sprememb, namenjenih za dosego omenjenih in drugih ciljev, je precej in so večplastne. Zahtevajo določeno prilagajanje, vprašanj delodajalcev pa je zato veliko.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so pojasnili, da se prilagoditve zaradi nekaterih sprememb v prvi vrsti nanašajo na računalniške programe za obračun plač. "Že samo to dejstvo pomeni neko breme za delodajalce, dodatno pa bo treba prilagoditi tudi interne akte, podjetniške kolektivne pogodbe in v nekaterih primerih tudi pogodbe o zaposlitvi," je za STA poudaril namestnik direktorja za zakonodajo s področja gospodarstva Igor Knez.

Po njegovih besedah so nekatere spremembe na prvi pogled manjše, a imajo lahko "velik neposreden učinek in pomenijo drugačno ureditev v primerjavi s sedanjo prakso".

V tej luči je med konkretnimi spremembami omenil tiste, ki medijsko niso bile izpostavljene, na primer varstvo delavk v času nosečnosti ali varstvo delavcev v času koriščenja starševskega dopusta. "Tu prihaja do sprememb od dosedanje prakse, zato je dobro, da jih podjetniki oziroma delodajalci poznajo," je menil.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pa so za STA pojasnili, da veliko vprašanj sprožajo prehodne določbe.

Vsebinsko so izpostavili sklenjene pogodbe za določen čas v povezavi z novo pravico do odpravnine tudi pri tovrstnih zaposlitvah, možnosti sklepanja pogodb za določen čas, plačilo prispevka delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti kot destimuliranje pogodb za določen čas, odpravnine in odpovedne roke po novem, nadomestilo za čas čakanja na delo, ekonomsko odvisne osebe in možnost opravljanja začasnega in občasnega dela upokojencev.

Izobraževanja za delodajalce

V delodajalskih organizacijah podjetja opozarjajo, da je ustrezna pripravljenost na novo zakonodajo zelo pomembna. Informacije sicer lahko pridobijo na izobraževanjih, ki jih pripravljajo delodajalske zbornice in drugi ponudniki ter večinoma stanejo med 100 in 250 evrov, v različnih publikacijah ter na spletu.

Smole je poudaril, da je zanimanje za seminarje veliko in da razlik glede na velikost podjetij v tem smislu praktično ni. Beležijo le večje število prijavljenih iz posameznih velikih podjetij, "kar pa je logično, saj imajo velika podjetja tudi organizirane večje kadrovske in pravne službe". V ZDS so s seminarji izobrazili že prek 600 udeležencev.

Da se za izobraževanja zanimajo vse kategorije delodajalcev oziroma podjetij, od mikro do srednjih in velikih, je potrdil tudi Knez. Njihove izkušnje pa so prav nasprotne od tistih v ZDS; beležijo namreč manjše povpraševanje velikih podjetij, "saj imajo ta že sama velike kadrovske in pravne službe, ki organizirajo interna izobraževanja in se sama aktivno pripravljajo na spremembe".

V GZS so izpostavili še veliko zanimanje računovodskih servisov, "ki sedaj že praviloma postajajo tudi kadrovski servis za svoje naročnike".

Tudi v OZS so pojasnili, da se po informacije nanje obračajo zlasti podjetniki, ki nimajo dovolj oziroma sploh nobenega strokovnega kadra.

Pričakovane težave delodajalcev

In kje se pri uveljavljanju nove zakonodaje pričakuje največ težav? Smole je menil, da je treba na to oceno še počakati.

V GZS medtem napovedujejo, da bo verjetno najtežje prilaganje podjetniških kolektivnih pogodb na nekatere nižje minimalne standarde. Knez je v zvezi s spremembami, ki znižujejo pravice delavcev, izpostavil, da ne bodo uveljavljene avtomatično, temveč bodo, če bo tako ugodneje za delavce, še naprej veljale pravice zapisane v kolektivni pogodbi dejavnosti ali podjetniških kolektivnih pogodbah.

"Spremembe torej niso avtomatične, temveč bo uveljavitvi novega zakona sledil še (zahteven) bipartitni socialni dialog na ravneh dejavnosti in podjetij. Nekatere spremembe pa bo potrebno vključiti tudi v interne akte, le-te tudi dopolniti ali pa spremeniti in jih uskladiti z novostmi, ki jih prinaša ZDR," je povedal.

Knez težave pričakuje tudi pri siceršnjem ravnanju v prehodnem obdobju. "Nujno je, vsaj v tej prvi fazi, da se spozna osnovne spremembe in kako ravnati v času prehoda iz starega na novi ZDR. To bo po našem mnenju povzročilo največ težav in nejasnosti podjetnikom," je dejal. V tem kontekstu se porajajo vprašanja v zvezi z letnim dopustom, veriženjem pogodb za določen čas in ekonomsko odvisnimi osebami, je sklenil.

Dolga pot do uveljavitve reforme

Končna različica sprememb delovne zakonodaje je nastajala več kot pol leta. Vlada je namreč izhodišča predstavila lani poleti, socialni partnerji pa so pogajanja sklenili konec februarja letos. DZ je reformo sprejel 5. marca.

Ne na sindikalni ne na delodajalski strani s spremembami niso povsem zadovoljni. Četudi je zlasti večina delodajalskih organizacij nad izkupičkom zelo razočarana, sprejemu ZDR in ZUTD ni izrecno nasprotoval nihče. So se pa delodajalci zavzeli, da se k novi reformi pristopi čim prej.