##IMAGE-3640905##

Po počitniškem premoru se sredi tedna znova začenjajo pogovori o financiranju občin. Za sredo je namreč predviden prvi sestanek na temo višine povprečnine v letih 2016 in 2017. Pri tem pa tudi povprečnina za drugo polletje letošnjega leta ni povsem zaključena zgodba, saj so združenja občin napovedala ustavno presojo.

S 519 evri povprečnine, kot jo je s spremembo zakona o izvrševanju proračunov sredi julija določil državni zbor, namreč v združenjih občin niso zadovoljni. Čeprav je sprememba povprečnino določila višje od sprva predvidenih 500,83 evra, pa ta še vedno ne dosega 525 evrov, kolikor je bila v prvi polovici leta in kolikor so v združenjih občin pričakovali tudi za preostanek leta.

Na dobrih 500 evrov povprečnine so namreč v občinah pristali ob hkratni zavezi vlade, da jim bodo znižali stroške. A nabor ukrepov, ki jih je pripravila vlada, ne prinaša želenega finančnega učinka, ki bi pokril izpad prihodkov občin iz naslova zmanjšane povprečnine na 519 evrov, opozarjajo v občinah.

Občine napovedale ustavno presojo zakona o izvrševanju proračunov

Zato so napovedali, da bodo vložili zahtevo za oceno ustavnosti spremembe zakona o izvrševanju proračunov s predlogom za zadržanje. Napovedujejo pa še tožbo za izpolnitev dogovora o povprečnini.

Kot so za STA pojasnili v Skupnosti občin Slovenije, podrobnosti besedila ustavne presoje v združenjih še usklajujejo in naj bi jih dorekli do konca meseca, nato pa predvidoma v začetku septembra tudi vložili. Prav tako naj bi po predvidevanjih v septembru vložili tudi tožbo za izpolnitev dogovora o povprečnini.

Za prihodnje leto pa je Združenje občin Slovenije že julija sporočilo, da želijo povprečnino, ki jo občine dobijo za zagotavljanje zakonsko določenih nalog, določiti pri 671 evrih. Kaj jim bo predlagala vlada, še ni povsem jasno.

Vladni predlog povprečnine še ni znan, najprej ga bodo predstavili občinam

Na ministrstvu za finance so namreč za STA pojasnili, da bodo z izračuni in izhodiščnimi predlogi najprej seznanili združenja. Je pa, kot so dodali, vlada ob obravnavi proračunskih tem za prihodnje leto določila tudi izhodišča za pogajanja z občinami glede povprečnine in sredstev za investicije na podlagi 21. člena zakona o financiranju občin.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar, pristojen tudi za občine, je v odgovoru na poslansko vprašanje sredi julija priznal, da se lokalne skupnosti tako kot država soočajo z relativno omejenimi finančnimi možnostmi. Toda občine po njegovih besedah danes zmorejo plačevanje nalog nad nujno predpisano zakonsko obveznostjo, kar pomeni, da ni problem v tem, da bi bile občine v splošnem premalo financirane.

So pa problem zelo majhne občine, ki lahko zaradi nekaj specifičnih plačil, ki jih morajo izvesti, postanejo zelo ogrožene, je dejal. Rešitev vidi v združevanju obveznosti, ki jih občine plačujejo, s čimer bi se večala njihova stabilnost pri izpolnjevanju zakonskih obveznosti, je povedal.

Zakon o financiranju občin sicer ne dela razlike v financiranju večjih, mestnih in ostalih občin, pač pa glede na število prebivalcev in nekatere druge parametre, ki odražajo obseg storitev, ki jih morajo občine opravljati z svoje prebivalce. Spremembe sistema financiranja na ministrstvu, so pojasnili za STA, zaenkrat tudi ne načrtujejo.