Ali bo Slovenija naredila korak, ki ga je že naredila Avstrija?
Bodo slovenski delodajalci morali razkriti začetne plače, kot v Avstriji? Pobudnik predlaga: Zakon naj zahteva, da delodajalci razkrijejo začetne plače že v razpisih.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Na portalu Predlagam vladi, ki omogoča izmenjavo stališč, pogledov in mnenj o javnih temah, uporabniki spleta pogosto predlagajo, kaj bi lahko bilo v državi drugače. Med zadnjimi pobudami tako izstopa predlog, ki se nanaša na navajanje plače v razpisih za delo.
V letu 2023 je Evropski parlament sprejel direktivo (EU) 2023/970, ki zahteva, da države članice uvedejo ukrepe za povečanje plačne transparentnosti in zagotovitev enakih plačil za enako delo, ne glede na spol. V tem okviru je Republika Slovenija dolžna implementirati zakonodajo, ki bo omogočila, da bodo iskalci zaposlitve že ob prijavi na delovno mesto seznanjeni z začetno plačo, kar bo pripomoglo k večji pravičnosti in preglednosti na trgu dela.
V ta namen je bila vladi podana pobuda, da se zakonsko predpiše obveznost, da delodajalci že v razpisih za delovna mesta jasno in nedvoumno navedejo začetno plačo ali njen razpon. Ta predlog je del širšega procesa implementacije evropske direktive in je navdihnjen s podobnimi praksami v drugih evropskih državah, kot je Avstrija, kjer so tovrstni ukrepi že uveljavljeni.
"Predlagam, da se v zakonu eksplicitno in nedvoumno zahteva, da mora delodajalec že v razpisu navesti konkreten minimalni znesek za posamično delovno mesto, po istem sistemu kot je to že urejeno v Avstriji," navaja pobudnik predloga
Nova evropska zakonodaja bo kmalu prekinila to prakso skrivanja osnovnih podatkov. Slovenija mora do 7. junija 2026 v svoj pravni red prenesti direktivo o preglednosti plačil, ki korenito spreminja pravila igre. Več si lahko preberete tukaj.
Zahteva po konkretnih številkah v razpisih
Pobudnik predloga poudarja, da bi bilo treba zakonodajo spremeniti tako, da bi delodajalci morali v objavah delovnih mest že vnaprej navesti konkretno začetno plačo. To bi vključevalo najmanjši znesek, ki je ponujen za to delovno mesto, kar bi zagotovilo enakopravne možnosti za vse kandidate in omogočilo večjo preglednost pri procesu zaposlovanja.
Razlog za to pobudo je predvsem v tem, da trenutni zakonodajni okvir ne zagotavlja zadostne transparentnosti. Pri obstoječih praksah je pogosto prepuščeno delodajalcem, da o začetni plači obvestijo kandidate šele med razgovorom za zaposlitev, kar lahko pripelje do nesoglasij in neenakih izhodiščnih pogojev za različne kandidate. Zakon, ki bi eksplicitno zahteval, da se začetna plača navede že v razpisu, bi tako preprečil morebitne nejasnosti ali zavajajoče prakse, ki bi jih lahko delodajalci izvajali, če bi bili pogoji določeni zgolj ustno, meni pobudnik predloga.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Informacije se navedejo na način, da je zagotovljeno informirano in pregledno pogajanje o plačilu, na primer v objavi prostega delovnega mesta, pred razgovorom za zaposlitev ali kako drugače.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se že pripravlja na implementacijo evropske direktive v slovensko zakonodajo. Kot je navedeno v odzivu ministrstva, slovenski Zakon o delovnem razmerju že določa, da mora delodajalec prosta delovna mesta javno objaviti, pri čemer mora objava vsebovati pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni.
Vendar pa predlog zakona, ki ga pripravlja ministrstvo, natančneje ureja obveznost delodajalcev, da v razpisih za delovna mesta natančno navedo osnovno plačo ali njen razpon, ki temelji na objektivnih in spolno nevtralnih merilih. Poleg tega bo delodajalec moral v razpisu navesti tudi morebitne kolektivne pogodbe, ki urejajo plačne pogoje za to delovno mesto. S tem bodo iskalci zaposlitve imeli jasne in transparentne informacije že ob prijavi, kar bo prispevalo k večji enakosti in pravičnosti na trgu dela.
Pomen zakonskih sprememb za prihodnost
Čeprav se zdi, da so predlagane spremembe zakona korak v pravo smer, bo njihov učinek odvisen od natančne implementacije in spremljanja učinkov. Predvsem pa bodo spremembe v zakonodaji pozitivno vplivale na iskalce zaposlitve, saj jim bodo omogočile boljše pogoje za pogajanja o plačah in večjo možnost primerjave različnih zaposlitvenih ponudb. Transparentnost glede začetnih plač bo tudi zmanjšala možnosti za diskriminacijo na podlagi spola, saj bo omogočila, da bodo vsi kandidati imeli dostop do enakih informacij in enakih izhodiščnih pogojev.
Vse to pa bi lahko dolgoročno prispevalo k bolj enakopravnemu in odprtemu trgu dela v Sloveniji, kjer bodo tako zaposleni kot delodajalci bolje seznanjeni z realnimi in poštenimi plačnimi pogoji. Pomembno bo, da zakonodaja ne ostane zgolj na papirju, temveč bo izvajana dosledno in bo v praksi pripomogla k večji plačni enakosti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
