Ob prisotnosti ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka so na Pulah in v Šentjerneju danes obeležili pomembni obletnici dveh podjetji skupine Novoline. Hyb je praznoval 35-letnico debeloplastne hibridne tehnologije, Educell, razvojno-raziskovalno podjetje za celično biologijo, pa svojo 10. obletnico. Oba jubileja bodo proslavili še drevi ob 20. uri v sklopu Jernejevega pred šentjernejsko občino.

Šentjernejski Hyb je z naložbo v višini 4 milijone €, ki se je zaključila leta 2005, omogočil nadaljevanje razvoja izdelkov. Njihova zasnova je nastala leta 1972, ko je razvojno-raziskovalna skupina tedanje Iskre Elementi z Institutom Jožef Stefan razvila debeloplastna hibridna vezja. Leto kasneje so v Šentjerneju izdelali prva vezja Sloveniji. Naslednje generacije izdelkov so bile osnova za razvoj senzorja tlaka, kar je še danes nosilni izdelek Hyba in z njim dosegajo 5% delež na svetovnem trgu.

Danes Hyb zaposluje 140 ljudi ter ustvari 8 milijonov € prihodkov iz prodaje, predvsem na trgih Evropske unije. Njihove rešitve izhajajo iz razvoja in izpopolnjevanja posameznih delov senzorike in mikroelektronike. Vse bolj intenzivno pa se usmerjajo na področje medicine. Med drugim razvijajo t. i. »virtualni kabel«, ki brezžično povezuje senzor krvnega tlaka z monitorji. Tega na svetovnem trgu danes še ni, Hyb pa naj bi ga predstavil prihodnje leto in v naložbo vložil 2 milijona €.

Preberite še ...

Kulinarika

Kakovosten paradižnik: to so znaki, da ste izbrali pravega

Educell pa je edino podjetje v Sloveniji, katerega osnovna dejavnost je področje tkivnega inženirstva. Izziv vidi v uvajanju novih tkivno-inženirskih pripravkov v medicino, predvsem pa v raziskavah različnih vrst matičnih celic ter vzpostavitvi tehnoloških podlag, ki bodo omogočale napredek regenerativne medicine. Želi biti predvsem razvojni partner ter dobavitelj tkivno inženirskih storitev in izdelkov za domače klinike, z novo razvitimi izdelki pa poseči tudi na širši evropski trg. Področje regenerativne medicine in naprednih zdravil se zakonodajno kot tudi tehnološko še razvija. Slovenska zakonodaja, ki ureja področje dela s človeškimi tkivi in celicami, predvideva, da se ta dejavnost, z izjemo pridobivanja tkiv in celic, lahko izvaja tudi izven javnih zdravstvenih zavodov, kar je velikega pomena za razvoj tovrstnih biotehnoloških podjetij in regenerativno medicino nasploh.