Reuters

"Gre za dogovor, ki bo pomagal znova vzpostaviti zaupanje v naše gospodarstvo," je novinarjem po seji vlade dejal nizozemski premier Mark Rutte. A kljub vsemu po njegovih besedah prioriteta ostaja ureditev javnih financ.
Nizozemska se je doslej strogo držala poti javnofinančne discipline, ki jo zagovarja tudi Nemčija. 1. marca je tako nizozemska vlada napovedala, da bo v prihodnjem letu javnofinančni primanjkljaj zmanjšala za dodatne 4,3 milijarde evrov, s čimer se bo ta znižal pod evropsko določeno mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
Rutte je danes poudaril, da bo vlada situacijo znova ocenila septembra in se takrat odločila, ali bi bilo treba varčevalne ukrepe vendarle izvesti, v celoti ali delno.

Odločitev je sicer Rutte utemeljil z besedami, da nizozemsko gospodarstvo kaže skromne znake okrevanja, še posebej kar se tiče rasti izvoza. "Ko bomo septembra zaključevali proračun za leto 2014, bo vlada ocenila, ali bo gospodarska rast zadostna, da teh ukrepov ne bo treba izvesti," je pojasnil nizozemski premier.
Nizozemska vlada je v četrtek zvečer dogovor o vsaj začasni opustitvi nekaterih varčevalnih ukrepov dosegla s socialnimi partnerji. Novi načrt, ki ga mora sicer potrditi še parlament, na primer odlaga načrtovano zmanjšanje obsega in trajanja nadomestil za brezposelne do leta 2016.
Nizozemska je lani beležila javnofinančni primanjkljaj v vrednosti 4,1 odstotka BDP. Gre za eno od štirih članic EU, ki pri vseh treh največjih bonitetnih agencijah še drži najvišjo bonitetno oceno. Nizozemsko gospodarstvo je v veliki meri odvisno od izvoza.