Arhiv Štajerskega Tednika

V lenarškem TBP-ju, tovarni bovdenov in plastike, ki je po osamosvojitvi Slovenije izšel iz nekdanjega Klemosa, imajo več kot tisoč zaposlenih. »Sicer jih je malo na minimalni plači, a to ne pomeni, da nas spremembe ne zadevajo. Rad bi tudi poudaril, da nimam nič proti dvigu minimalne plače, nikakor ne, le da je slovenski plačni sistem zapleten in vsake take spremembe zahtevajo temeljite priprave in resna navodila. In prav slednjih ni bilo od Gospodarske zbornice Slovenije, tako da gre moj gnev na njihov račun,« razlaga direktor TBP-ja Danilo Rojko.

»Dvig minimalne plače ni nova stvar, zato smo že pred meseci pričakovali napotke GZS, kako in kaj naprej; dolgo so obljubljali, saj bomo, je še čas. Veliko se je tudi govorilo o tem, ali dodatki ostanejo del plače ali ne, na GZS so nam zagotavljali, da ostanejo. Takšna so bila tudi njihova navodila ali priporočila, kakor hočete, ki so nam jih posredovali. Potem pa so se zvrstila razna javna soočenja, na katerih so sindikati pritisnili nanje, in so se potegnili nazaj ter se začeli izgovarjati, da so oni samo predlagali, da niso ničesar trdili.«

Spomnimo, da je GZS za delodajalce pripravila nabor ukrepov za prilagoditev plačnega sistema, s katerimi bi podjetjem pomagali ublažiti učinke spremenjenega zakona o minimalni plači s poudarkom »na strukturni spremembi obračunane plače in smiselnem ohranjanju razmerij med zahtevnostmi delovnih mest oz. plačami zaposlenih«.

Sindikat premočen nasprotnik

Preberite več v Štajerskem Tedniku