A.K. arhiv DL

##IMAGE-3479415##

Skupno domače povpraševanje se je konec lanskega leta okrepilo, vendar večjih in trajnejših sprememb v dinamiki domačega in izvoznega povpraševanja zaenkrat ni mogoče pričakovati, v publikaciji Gospodarska gibanja ocenjuje Ekonomski institut EIPF. Novembra lani je bila tako skupna domača potrošnja v medletni primerjavi višja za osem odstotkov, samo trošenje prebivalstva pa za 8,1 odstotka. Pri tem je po mnenju avtorjev prispevka treba upoštevati sezonske dejavnike ob koncu leta.

Po septembru se je krepila tudi medletna dinamika investicij v osnovna sredstva, velika podjetja pa so v drugi polovici leta že skoraj normalizirala obseg investicij, medtem ko je pri malih in srednjih podjetjih izpad v primerjavi z obdobjem pred krizo še naprej velik.

V novembru je blagovna menjava medletno močno poskočila, a uvoz bolj kot izvoz. Skupni trgovinski primanjkljaj se je povečal. Pri tem se primanjkljaj v trgovini znotraj EU ni spremenil, presežek v trgovini z nečlanicami pa se je močno skrčil, v januarski številki publikacije Gospodarska gibanja ugotavljajo avtorji Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar in Robert Volčjak.

Trgovina in gradbeništvo pesimistična

Gospodarska klima se je januarja rahlo izboljšala. Na zvišanje je vplivalo predvsem zvišanje zaupanja v predelovalnih dejavnostih. Zaupanje se je okrepilo tudi v storitvenih dejavnostih, pesimizem pa se je povečal v trgovini na drobno.

Zaupanje v gradbeništvu je zastalo na izjemno nizki ravni, pričakovanja za naslednje mesece so nekoliko ugodnejša. Splošna gospodarska klima se je v sedemindvajseterici v prvem letošnjem mesecu nekoliko ohladila.

Industrijska proizvodnja se je novembra kljub povečanju v predelovalnih panogah zaradi zmanjšanja v rudarstvu ter oskrbi z elektriko, plinom in vodo, nekoliko zmanjšala. Krčenje v gradbeništvu se je upočasnilo, turizem se je tako zaradi domačih kot tujih gostov ponovno obrnil navzdol.

Gibanja po transportnih panogah ostajajo raznolika, vendar se v večini panog poslabšujejo. Stanje na trgu dela se je poslabšalo. Na zavodu za zaposlovanje se je decembra prijavilo skoraj 15.000 novih iskalcev dela, le nekaj več kot 4000 pa jih je dobilo delo.

Prenos hitro rastočih svetovnih cen surovin v Sloveniji zavira zaostajanje dejanskega za potencialnim produktom. Po marcu 2010 povprečne bruto plače niso več naraščale, po avgustu so se začele celo zniževati, novembra pa se je pešanje dinamike zaustavilo. Ker dinamiko stroškov dela spremljajo počasnejša rast aktivnosti, stroški dela na enoto v predelovalni dejavnosti ostajajo visoki. Zelo pohlevno se gibljejo plače v javnem sektorju, ugotavljajo avtorji.

Bolj dolgoročna dinamika davkov postaja po prvem četrtletju 2010 bolj robustna. Delni podatki za januar potrjujejo, da se javnofinančni prihodki krepijo. Neposredni davki zaradi nižjih akontacij še niso nadomestili začetnega izpada. Posredni davki so se lani postopno popravljali in so v zadnjem četrtletju (in v celem letu 2010) že presegli vrednost iz 2009, niso pa nadomestili izpada neposrednih davkov.

Kreditiranje

Kreditno napajanje podjetij (v primerjavi z ravnjo na začetku krize) se je po stagnaciji in krajšem obdobju izboljševanja izboljševanju po juliju močno poslabšalo. Deloma sta zmanjševanje obsega posojil gospodarstvu nadomeščala hitrejša rast kreditov državi in hitro naraščanje kreditov prebivalstvu.

Iz kreditiranja podjetij so se najhitreje umaknile banke v tuji lasti, sledile so jim velike domače banke, majhne domače banke pa tega niso mogle povsem nadomestiti.

Novembrsko povečanje primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance je njegov skupni lanski znesek do novembra povsem približalo višini iz leta 2009. Primanjkljaj na tekočem računu se je v primerjavi z letom prej povečeval zaradi večjega primanjkljaja na računu blagovne menjave in manjšega presežka v menjavi storitev, saj je bil primanjkljaj na računih dohodkov in tekočih transferov manjši kot leto prej.