##IMAGE-2204540##

Na današnji novinarski konferenci o letošnjem poslovanju skupine in družbe Krka v Novem mestu, o čemer smo že poročali, je predsednik uprave in generalni direktor Jože Colarič nekaj besed namenil tudi aktualnim temam, kot so izgradnja dolenjskega kraka avtoceste, prevzemi podjetij s strani managerjev ipd.

Kot je znano, naj bi oba pasova dolenjske avtoceste na odseku Lešnica - Kronovo odprli junija letos, gradnja pa počasi napreduje na odseku mimo Trebnjega in do večkrat napovedanega roka (koneca letošnjega leta) ne bo dokončana. Jože Colarič je zato ponovil svoje stališče:

''Kot največji davkoplačevalci, kot najuspešnejše slovensko podjetje ne moremo mimo tega, da avtocesta Ljubljana - Novo mesto ni zgrajena. In smo seveda nezadovoljni. Smo veliki plačniki v državni proračun. Sicer z veseljem gledamo na gradnjo, ki poteka, ampak poteka bolj tako, kot bi potekala v kakšnih takšnih filmih, ki so posneti ali vsaj predvajani v počasnem tempu. Mi smo na stališču, da bomo prišli na otvoritev avtoceste 30.6.2009, organizirali jo bomo na Otočcu. Sodelovala bo poleg Krke predvsem Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine in verjamem, da bomo imeli tudi priložnost pogledat kakšno sliko, kako so avtocesto Ljubljana - Zagreb gradili leta 1958 in kako so jo uspeli zgraditi v relativno krajšem času, kot pa gradijo cesto mimo Trebnjega danes.''

Po številnih odmevnih nakupih in poskusih nakupov uspešnih slovenskih podjetij s strani njihovih managerjev (primer Merkurja, Pivovarne Laško ipd.) je generalni direktor Krke spregovoril tudi o (ne)možnosti managerskega prevzema novomeškega farmacevta:

''Mi smo po tržni kapitalizaciji tako veliko podjetje, da enostavno do management buyout-a ne more priti. Mi smo povečali v obdobju od leta 2004 pa do lanskega leta za nekajkrat tržno kapitalizacijo. Nismo delali na tem, da bi delnico držali čim nižje in si nekako delali pogoje za managerski odkup. Pa še to, bolj v šali: eden od mojih sodelavcev, ki takih izrazov, kot so MBO, torej management buyout, ne pozna najbolje, in je vprašal, če to pomeni 'manj bo ostalo za druge'. V Krki nikoli nismo razmišljali o management buyoutu, nikoli nismo delali na tem. Mi smo leta '97 zaključili privatizacijo Krke in smo vedno delali v sedanji sestavi vodstva in v prejšnjih sestavah vodstva, da bi bilo čim bolje za Krkine lastnike, čim bolje za družbeno skupnost, čim bolje za zaposlene in, seveda, čim bolje za kupce in pa za družbo samo. In tako bo tudi v naprej. Tako da ne iščemo nobenih posojil nikjer, da bi naredili kakšne prevzeme, nimamo nobenih firm. Vse kar je, recimo, da se bliža Teden cvička, imamo vinograd in ga moramo obdelovati.''

Tržna kapitalizacija Krke na Ljubljanski borzi je sicer konec marca znašala 3,4, danes pa 3,5 milijarde evrov.

In kaj meni o pozivu Evropske komisije in nižjih managerskih plačah?

''Ker sprašujete mene kot managerja, ne bi bil pretirano navdušen, da se meni plača brzda, ne? Tako kot ne bi bil noben drug, pa če je manager, ali pa če ni. Jaz sicer imam med managerji v Sloveniji visoko plačo, celo po nekaterih podatkih, ker mi pač moramo te podatke objaviti, največjo. Od te gre praktično polovica v davčno blagajno. Ampak rezultati v teh preteklih letih so pač taki, da je to po našem védenju, če se primerjamo s podobnimi podjetij v tujini, pošteno zasluženo. (...) Seveda je pa res nekaj in to bi se pa strinjal: da če uspehi so, je treba nagrajevat in pametno nagrajevat, da bodo še večji uspehi. Če jih pa ni, je pa malo skregano z logiko, da bi bile velike bonitete za managerje, pa velike plače, za ostale pa potem ne bi ostalo kaj veliko. Ampak to mislim, da ni slučaj v Krki tovarni zdravil in Skupini Krka.''