Arhiv Štajerskega Tednika

Podravje oziroma Maribor je s prodajo Nove KBM iz rok spustilo dragoceno družinsko srebrnino. Zgodba mariborske banke v sodobni zgodovini Slovenije državi in regiji nikakor ne more biti v ponos. Republika Slovenija je dve največji državni banki, Novo KBM in NLB, ustanovila leta 1994, bili sta naslednici nekdanje Ljubljanske banke (LB) in Kreditne banke Maribor (KBM). Obe banki je država večkrat, tudi zaradi nasedlih (tajkunskih) naložb, dokapitalizirala. V obeh bankah so z največjo dokapitalizacijsko injekcijo leta 2013 iz lastništva iztisnili male delničarje. Tri leta kasneje je država Novo KBM za 250 milijonov evrov prodala investicijskemu skladu Apollo. Sledil je še nakup Abanke, obe banki pa je Apollo lani prodal madžarski bančni skupini OTP, ki je bila medtem že lastnica banke SKB. Apollo je z nakupom, združevanjem in racionalizacijo poslovanja bank zelo lepo zaslužil, pobral kovčke in šel. Imena vseh treh združenih bank (Nova KBM, SKB, Abanka) so oziroma bodo ugasnila, celotna bančna veriga bo v Sloveniji delovala kot OTP banka s sedežem v Ljubljani.

Operativno združitev Nove KBM in banke SKB v novo OTP banko bodo izvedli v ponedeljek, 2. septembra. Po koncu operativnega združevanja se s prvim delovnim dnevom v septembru za komitente Nove KBM ne bo spremenilo nič. Nekaj sprememb bo za komitente SKB banke, med drugim bodo 1. septembra prejeli nove številke računov.

OTP banka se bo s tržnim deležem 29,9 odstotka močno približala NLBju, ki obvladuje 31 odstotkov trga in je desetletja veljal za največjo banko v državi. OTP si bo milijardo evrov, kolikor je skladu Apollo plačala za Novo KBM, verjetno hitro povrnila. Letos so si iz banke že izplačali 150 milijonov evrov.