##IMAGE-2109960##

V Sloveniji je danes državni praznik, dan reformacije. Slovencem je reformacija prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, pa tudi prvo omembo pojma Slovenec. Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je bil Primož Trubar (1508-1586), ki je leta 1550 je napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh.

Profesor za biblijsko teologijo Martin Luther je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako pokazal na krizo v njej. Začelo se je reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve katoliške cerkve, pa tudi do nastanka novih cerkva.

Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je postal Primož Trubar (1508-1586), ki je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci. Leta 1550 je napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh, ki ji je dodal še Abecednik. V njej se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora.

Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je po mnenju številnih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih.

V Sloveniji je dan reformacije državni praznik od leta 1992. Letošnja državna proslava je bila sinoči v Cankarjevem domu, slavnostni govornik pa je bila predsednik republike Danilo Türk. Ta je v govoru poudaril, da je prispevek slovenskih nosilcev reformacije k naši kulturni in politični rasti neizbrisen in še naprej aktualen. "Tudi danes potrebujemo reformatorskega duha in reformatorjev," je še dodal.

Po besedah predsednika republike je obdobje evropske reformacije in še posebej vloga slovenskih protestantov v 16. stoletju naš pomemben vir navdiha. Poudaril je, da so objava prvih slovenskih knjig, prevodi biblijskih besedil in, naposled, prevod celotne Biblije leta 1584 postavili slovenski narod nepovratno na zemljevid evropskih narodov.

Ob tem je pojasnil, da je bila v središču tega pomembnega dejanja mogočna osebnost Primoža Trubarja. Po Türkovem mnenju ima Trubarjev zgled povezovanja narodne in evropske razsežnosti velik pomen tudi danes. "Tisto najmočnejše v jedru Trubarjevega dela je njegova krščanska etika, njegova globoka vernost in njegova etičnost," je prepričan predsednik republike.

Danes je tudi svetovni dan varčevanja. Razglasili so ga v Milanu leta 1924 na prvem mednarodnem kongresu hranilnic. Da je varčevanje pomembno, učijo že otroke, v današnjih razmerah globalne finančne krize in ohlajanja svetovnega gospodarstva pa je varčevanje tako posameznikov kot države še bolj pomembno.

Slovenci smo dokaj varčen narod, vendar se večinoma še vedno odločamo za tradicionalne oblike varčevanja. Dobra tretjina prihrankov je po podatkih Banke Slovenije s konca junija v bančnih vlogah, se pa v zadnjih letih krepi varčevanje prebivalstva v vzajemnih skladih.

Znesek vlog gospodinjstev v bankah je avgusta dosegel 12,8 milijarde evrov, kar je milijardo evrov več kot v enakem obdobju lani. Stopnja varčevanja slovenskih gospodinjstev je leta 2006 po podatkih statističnega urada znašala 16,3 odstotka. Glede na leto 2002, ko je bila najvišja, je nižja za odstotno točko, vendar je višja od povprečne stopnje varčevanja gospodinjstev v območju evra, ki znaša 13,8 odstotka.

"V zadnjih mesecih se najbolj krepijo dolgoročne vloge (27,2-odstotna medletna rast), saj so domače banke zaradi zaostrovanja razmer na medbančnih trgih bolj odvisne od prihrankov prebivalstva, k čemur so pristopile z intenzivno obrestno politiko," pojasnjujejo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Letos so se najbolj, povprečno za 1,6 odstotne točke, zvišale prav dolgoročne obrestne mere. Najvišjo stopnjo rasti še naprej beležijo vloge na odpoklic, in sicer 33,6-odstotno, vendar pa se njihova rast hitro umirja.

Zadolževanje narašča, in sicer je ob polletju preseglo 30 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Vseeno pa so slovenska gospodinjstva v primerjavi z EU med najmanj zadolženimi. "Če primerjamo obseg potrošniških in stanovanjskih posojil gospodinjstev v BDP, je bila zadolženost slovenskih gospodinjstev konec lanskega leta najnižja v državah območja evra," navajajo v Umarju.

V Sloveniji so letos v prvih osmih mesecih gospodinjstva najela za polovico manj potrošniških posojil kot v enakem obdobju lani, medtem ko so stanovanjska posojila še malenkost porasla, a se tudi umirjajo.