##IMAGE-2216770##

Podjetje Armat s sedežem v Šentjanžu in proizvodno halo v Krmelju obeležuje 15-letnico ustanovitve. Specializirani so za gradnjo montažnih objektov, od trgovskih centrov do proizvodnih hal in dvoran. Delajo po Sloveniji in v republikah nekdanje Jugoslavije. Najbolj ugodno jim je pred leti rasel posel v Srbiji, zato so leta 2003 v Beogradu odprli hčerinsko podjetje.

Lani je Armat izkazal skoraj 15 milijonov € konsolidiranih poslovnih prihodkov in tudi letošnji januar glede na naročila ne odseva krize, je na današnji novinarski konferenci povedal direktor Andrej Repše. Se pa kljub temu v kolektivu z 48 zaposlenimi pripravljajo na morebitno zmanjševanje naročil in v razvoju snujejo nove programe. »Imamo najsodobnejše postrojenje za obdelavo pločevin, pa tudi proizvodnjo konstrukcijskih elementov lahko še nadgradimo. Na preži bomo za vse manjše posle, ki smo se jih v letih, ko je letni promet rasel tudi do 30 odstotkov, izogibali,« je napovedal Repše.

Andrej Repše je z ženo začel pridobivati prve posle, v glavnem je šlo za prekrivanje objektov, iz pisarne v domači hiši v Šentjanžu. Danes z lastno projektivo in razvojem gradi za zahtevne naročnike in daje kruh še 270 podizvajalcem. Gradijo vedno za znanega naročnika, zato z viri financiranja nimajo težav, ker so dobro zapisani pri bankah. Finančna kriza se v njihovem poslovanju ta hip še ne pozna, pravi Repše in dodaja: » Najbrž zato nismo v težavah, ker smo konservativno razvijali rast podjetja in skrbeli za dobro nagrajevanje zaposlenih. Previdnost smo zagovarjali pred hitrostjo.«

V Armatu štiri službe obdelajo vsako pogodbo, da se prepričajo v realnost številk in realizacije naročila. Tako temeljiti so bili tudi pri pogodbi Podjetniškega sklada, ki jim je v tem tednu potrdil prijavljen projekt, za kar bi dobili 200.000 evrov nepovratnih sredstev. Zahvalili so se za priložnost, a pogodbo so zavrnili. » V resnici ne gre za nepovratna sredstva, saj denar v resnici preko davkov podjetje v nekaj letih vrne. Gre bolj za likvidnostno premostitev. Ko smo preračunali, na kaj bi se morali obvezati in to v obdobju recesije, smo ugotovili, da se je temu denarju bolje odpovedati,« je zaključil Repše.