Arhiv DL; D. S.

Po sprejetih dopolnitvah zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se bo v primeru ugotovitve inšpektorata za šolstvo, da otrok iz neopravičljivih razlogov ne hodi v šolo, enemu od staršev tri mesece izplačeval otroški dodatek v materialni obliki. Podobno kot sprejete dopolnitve pa bo tudi novela zakona o socialnovarstvenih prejemkih po pričakovanju poslanske skupine NSi kot predlagateljice pripomogla k bolj rednemu obiskovanju šole. Določa namreč, da se denarna socialna pomoč tri mesece obvezno izplačuje v naravi, če otrok po ugotovitvi inšpektorata za šolstvo brez opravičljivih razlogov ne obiskuje pouka.

V SDS so k obema besediloma vložili nekaj dopolnil, ki pa jih DZ ni sprejel.

Poslanci Levice pri obravnavi predlaganih sprememb zakonov o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter o socialnovarstvenih prejemkih na včerajšnji izredni seji DZ niso bili navzoči. Po besedah Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice bodo te spremembe namreč škodljive tako za otroke iz romskih družin kot za vse, ki si že več let prizadevajo za boljše življenjske razmere romskih družin.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan je opozoril, da so razlogi za nevključenost otrok iz romskih družin v šole kompleksni, zgodovinski in družbeno-ekonomski. Za stanje, kakršno je, je odgovorna politika v daljšem časovnem obdobju, je bil kritičen. Ni namreč odpravila dolgoletne marginalizacije, getoizacije in izključevanja romske skupnosti iz družbenega življenja, je dodal.

Pri tem je poudaril, da so na ministrstvu v prejšnjem tednu uskladili še zadnje podrobnosti sprememb zakonov o osnovni šoli in o vrtcih, s katerimi predlagajo ukrepe za boljšo vključenost otrok iz romskih družin v vrtce in šole. Hkrati je predlagana obveznost občin, da zagotavljajo krajše programe vrtcev zanje.

Poleg tega se izboljšuje obvezna komunikacija med šolami in centri za socialno delo glede izostankov otrok. Tako bodo centri bolj zgodaj obveščeni o otrokovem izostajanju od pouka, s tem pa bodo lahko hitreje ukrepali, je naštel.

V NSi so pri obravnavi predlaganih dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih kot predlagatelji dejali, da so v jugovzhodni Sloveniji znane težave romskih družin in njihovih otrok, ki ne obiskujejo šole. A samo otroci z izobrazbo bodo lahko imeli prihodnost, je dejala Vida Čadonič Špelič iz NSi. "Otroci sodijo v šolo, ne pa na cesto in v kriminal," je poudarila.

V SDS so predstavili dopolnila, ki so jih vložili. Z enim od njih v predlog znova vračajo določilo, po katerem starši v določenem primeru ne bi bili upravičeni do tretjine otroškega dodatka. To bi se zgodilo, če otrok po osnovni šoli ne bi nadaljeval izobraževanja v srednješolskih programih. Anja Bah Žibert iz SDS je dejala, da želijo starše spodbuditi, da se njihovi otroci vključijo v nadaljnje izobraževanje.

V Svobodi pa so dopolnilom SDS nasprotovali. Tereza Novak iz poslanske skupine Svobode je posvarila, da z zakonom, ki odvzema, namesto da bi motiviral, zagotovo ne bi dosegli želenega cilja.

V SDS so tudi z dopolnili k predlogu novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih želeli doseči, da bi posamezne določbe znova vrnili v predlog. Tako bi v predlog spet zapisali denimo, da je pri vključevanju brezposelnih upravičencev do denarne socialne pomoči na trg dela nujno, da centri za socialno delo in zavod za zaposlovanje medsebojno sodelujejo in se glede obravnave teh oseb dejavno obveščajo.