Vzrok za kronično zaprtje se morda skriva v vaših »drugih možganih«
Uživanje v doslednem odvajanju blata z malo napora je močno podcenjen vidik kakovosti življenja.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Redno in brez težav opraviti veliko potrebo marsikdo jemlje kot samoumevno, vse dokler se ne pojavijo težave. S kroničnim zaprtjem se namreč sooča kar do 15 odstotkov svetovnega prebivalstva. Med različnimi oblikami te težave izstopa zaprtje zaradi upočasnjenega prehoda, pri katerem se hrana skozi prebavni trakt premika bistveno prepočasi. Raziskava, objavljena v reviji Frontiers in Immunology, razkriva, da vzrok za to morda tiči v porušenem ravnovesju na osi črevesje–možgani.
Črevesje kot »drugi možgani«
Najnovejše raziskave kažejo, da kronično zaprtje ni le težava lene prebave, temveč gre za zapleteno motnjo, v katero so vpleteni črevesna mikrobiota, sluznica prebavil in enteralni živčni sistem (EŽS), ki mu strokovnjaki zaradi zapletenosti pravijo tudi "drugi možgani" telesa.
Ko komunikacija med temi elementi odpove, se upočasni peristaltika – ritmično krčenje mišic, ki potiska vsebino skozi črevesje. Znanstveniki so ta preplet procesov povezali v celosten model, ki natančno opisuje, kako pride do zastoja.
Kako naj bi to delovalo
Da bi razpletli ta zapleten sistem, so raziskovalci predlagali model s štirimi koraki. Vse se začne s spremembo v sestavi črevesnih bakterij, na primer zaradi prehrane, zdravil ali drugih dejavnikov življenjskega sloga – to je "sprožilec".
Spremenjene bakterije proizvajajo drugačne presnovne produkte, ki delujejo kot signali in lahko oslabijo črevesno sluznico, ki sicer deluje kot "vratar", saj hranila spušča v telo, škodljive snovi pa zadržuje zunaj.
Oslabljena sluznica lahko sproži vnetje in moti delovanje živčnega sistema v črevesju, kar naprej vpliva na mišično plast, ki poganja peristaltiko.
Na koncu verige je prizadet sam enterični živčni sistem, kar lahko privede do izgube živčnih celic, neravnovesja živčnih prenašalcev ali motenj v celicah, ki poganjajo električne valove, potrebne za redno praznjenje črevesja.
Raziskovalci sami poudarjajo, da so dokazi za zdaj zmerni in izhajajo predvsem iz opazovalnih študij pri ljudeh ter poskusov na živalih, ne pa iz neposrednih mehanističnih podatkov pri ljudeh. Gre torej za obetavno, a še nedokončno potrjeno teorijo.
Kaj to pomeni za zdravljenje
Zaradi kompleksnosti in raznolikosti primerov zaprtosti avtorji predlagajo, da bi bilo smiselno hkrati preizkusiti več terapevtskih pristopov, ne le enega. Med njimi je popravljanje neravnovesja črevesnih bakterij s probiotiki in prebiotiki, ki jih hranijo, v nekaterih primerih pa so obetavne tudi presaditve blata.
Druge strategije, izpeljane iz raziskav sindroma razdražljivega črevesja, bi lahko ciljale na imunski odziv in zmanjšale vnetje. Po mnenju avtorjev je smiselno te pristope kombinirati, tudi skupaj s klasičnimi odvajali, ki izboljšajo gibljivost črevesja in vsebnost vode v blatu.
Raziskava Inštituta za nutricionistiko, izvedena v sodelovanju z NIJZ, je pokazala, da kar 90 odstotkov Slovencev dnevno zaužije manj vlaknin, kot je priporočeno. V povprečju le okoli 20 gramov namesto priporočenih 30. Vlaknine iz zelenjave, stročnic, sadja in polnozrnatih žit vežejo vodo, zaradi česar je blato mehkejše, poleg tega mehansko spodbujajo krčenje črevesja. Že tako preprosta sprememba, kot je zamenjava belega kruha s polnozrnatim, lahko dolgoročno naredi opazno razliko.
Sodobni pogled na kronično zaprtje tako odpira vrata personalizirani medicini, kjer zdravljenje ne bo več usmerjeno le v odpravljanje simptomov, temveč v popravljanje komunikacije med črevesnim mikrobiomom in živčnim sistemom.
Za marsikoga bo dovolj že več vlaknin in tekočine v jedilniku, če pa težave vztrajajo, gre morda za enega tistih primerov, pri katerih znanost šele odkriva, zakaj se telo ne odziva na običajne nasvete.
