Partnerska terapija v praksi: So slovenski moški pripravljeni nanjo?
O partnerstvih, ki se v zadnjih desetletjih precej spreminjajo, se pogovarjamo s Špelo Gornik, relacijsko, partnersko in spolno terapevtko.
Vloga moškega nasploh in njegovega doprinosa v družino se torej v zadnjem obdobju precej spreminja. Kaj opažate v svoji praksi, pri svojih klientih, kako se 'spopadajo' s takšno vlogo?
V Sloveniji imamo v primerjavi z državami, kot sta Anglija ali ZDA, nekoliko drugačno izhodišče. Pri nas obstaja razmeroma dobro razvita socialna infrastruktura, od daljšega porodniškega dopusta do dostopnejših vrtcev, kar ženskam omogoča lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. To je tudi dediščina preteklega sistema, kjer je bila zaposlenost žensk nekaj samoumevnega.
Kljub temu pa prehod iz socializma v kapitalizem ni povsem nevtralen. Ženske so bile in smo še vedno v družbi in na trgu dela pogosto obravnavane kot manj enakovredne, kar pomembno vpliva na dinamiko v partnerstvih.
V praksi opažam, da se moški mlajših generacij vse bolj vključujejo v družinsko življenje in vzgojo otrok, kar je zelo pozitiven premik. Vendar ta prehod ni vedno enostaven. Gre za proces usklajevanja pričakovanj, vzorcev iz primarnih družin in sodobnih idealov enakovrednosti. Zato se pari pogosto znajdejo v napetosti, saj vloge niso več vnaprej določene.
Ključno vprašanje danes ni več, kdo kaj mora, temveč kako partnerja skupaj oblikujeta odnos, ki je pravičen, negovalen in funkcionalen za oba. To zahteva čutenje, komunikacijo, fleksibilnost in pripravljenost na spremembe pri obeh straneh.
Pogosto smo poslušali tudi to, da 'ženske podpirajo tri vogale hiše', saj so poleg službe skrbele še za gospodinjstvo, hišo in otroke. Kot rečeno, se zdaj to spreminja. Kako se s tem usklajevanjem soočajo novodobni moški?
Pri mlajših generacijah moških opažam pomemben premik. So bolj ozaveščeni in pripravljeni prepoznati ter preseči vzorce in obremenitve preteklih generacij. V večji meri si želijo biti aktivni partnerji in očetje.
V praksi to pomeni več vključevanja v gospodinjska opravila, kuhanje, skrb za otroke in prevzemanje odgovornosti za dom. Pomembno je tudi, da se bolj posvečajo svojemu psihičnemu in fizičnemu zdravju, pri čemer je manj destruktivnih vzorcev in več pripravljenosti za pogovor ter osebnostno in odnosno rast.
Seveda pa ta prehod ni brez izzivov. Novodobni moški se pogosto ujamejo med tradicionalnimimi pričakovanji in sodobnimi, kar lahko ustvarja notranje napetosti. Kljub temu opažam veliko motivacije za spremembe in iskreno željo po bolj uravnoteženih partnerskih odnosih.
Domnevam, da se težave pojavijo tudi takrat, ko je par že globoko v neki rutini, morda ima celo otroke, pa ugotovijo, da sploh ne poznajo svojih potreb oz. jih šele spoznavajo. Kakšna je usoda takšnih odnosov?
Na splošno opažam, da pari pogosto predolgo odlašajo z iskanjem pomoči. To je podobno, kot da bi v dnevno sobo vsak dan prinašali smeti, ne da bi jih sproti odstranjevali; sčasoma se jih nabere toliko, da prostor postane neuporaben in neprijeten.
V partnerstvih je enako. Neizrečene potrebe, zamere in nerazrešeni konflikti se kopičijo, dokler odnos ne postane preobremenjen.
Velik izziv so tudi globoko zasidrani vzorci in spolne vloge, ki jih ljudje pogosto sploh ne prepoznajo kot problematične. Šele ob večjih življenjskih prelomnicah začnejo resnično prepoznavati svoje potrebe in lastno identiteto.
Usoda takšnih odnosov je različna. Če partnerja pravočasno vzpostavita odprt dialog in prevzameta odgovornost za svoj del odnosa, je možna zelo kakovostna preobrazba. Če pa vztrajata v zanikanju ali čakanju, da se stvari uredijo same od sebe, pogosto pride do čustvene odtujenosti ali razhoda.
Kriza sama po sebi ni konec odnosa, temveč je pogosto signal, da odnos potrebuje poglobitev, pozornost in aktivno delo.
Smo sicer Slovenci naklonjeni partnerski terapiji ali ne; v kakšnem razmerju dajo pobudo ženske in v kakšnem moški?
Slovenci smo partnerski terapiji še vedno nekoliko manj naklonjeni, zlasti starejše generacije, kjer pogosto prevladuje vzorec, da se težave raje potisnejo na stran. Morda prav zato v svoji praksi delam s pari iz različnih držav in kulturnih okolij, kar mi prinaša širši vpogled.
Žal se v Sloveniji še vedno prepogosto zgodi, da pari pridejo do razhoda, ne da bi prej poiskali strokovno pomoč.
Kot partnerska terapevtka sem sodelovala v tretji sezoni oddaje Poroka na prvi pogled, po kateri sem opazila porast zanimanja za terapijo. Ljudje so jo začeli dojemati kot bolj dostopno in manj stigmatizirano.
Pogosto se zgodi, da se za terapijo odločita oba partnerja skupaj. Vse pogosteje pa prihajajo tudi posamezniki, ki še niso povsem odločeni glede odnosa in terapijo uporabijo kot prostor za razmislek.
Na splošno se kultura iskanja pomoči izboljšuje, vedno več ljudi razume, da odnos zahteva aktivno skrb.
Kako današnji novodobni moški dojemajo uspeh (glede na izkušnje, ki jih imate pri klientih)?
Sodobni moški se učijo žonglirati med poslovnim uspehom in družinskim življenjem, kar ni enostavno. Družba od njih še vedno pričakuje uspeh, ambicioznost in finančno stabilnost, hkrati pa tudi čustveno prisotnost v odnosih.
Eden od mojih klientov je to opisal tako, da ima občutek, da je njegova vžigalna vrvica vse krajša, kar lepo ponazarja kronični stres in stalno občutje pritiska.
Velik vpliv ima tudi meritokracija, kjer se vrednost posameznika meri skozi dosežke. To lahko vodi v občutke nezadostnosti, tudi kadar je posameznik sicer uspešen.
Hkrati pa opažam premik. Vedno več moških razume, da časa za odnose, počitek in bližino ni mogoče kupiti. Začnejo razlikovati med kratkotrajnim zadovoljstvom in globljim občutkom povezanosti. Definicija uspeha se zato širi od zunanjih dosežkov k bolj celostnemu razumevanju življenja.
Patriarhalna vzgoja je zaznamovala generacije in generacije otrok. Se to zdaj spreminja ali je patriarhat še vedno globoko vkorinjen v nas?
Patriarhalni vzorci so globoko vkoreninjeni in vplivajo na vse, ne glede na spol. Gre za sistem prepričanj, ki se prenaša skozi generacije in deluje nezavedno. Srž mojega dela je prav v tem, da te vzorce prepoznavamo in razgrajujemo, odnos za odnosom. Patriarhat je sistem, v katerem imamo vsi svojo vlogo. Kaže se v pričakovanjih glede moči, skrbi in odgovornosti.
Dobra novica je, da se stvari spreminjajo. Vedno več ljudi je pripravljenih te vzorce preizpraševati in jih spreminjati.
Kaj bi na ravni družbe rekli, da so glavne težave v romantičnih odnosih?
Ena ključnih težav je, da ljubezen še vedno razumemo kot nekaj, kar se zgodi samo od sebe, namesto kot veščino, ki jo razvijamo. Ljubezen je aktivna praksa, ne zgolj čustvo.
Ljudje vstopajo v odnose s pričakovanjem, da bodo ti delovali brez zavestnega vlaganja. Ko pridejo izzivi, pogosto nimajo orodij za soočanje.
Druga težava je individualizem, ki spodbuja osebno izpolnitev, a hkrati zmanjšuje pomen odnosa, ki zahteva prilagajanje.
Prisotna je tudi kultura hitrih rešitev, zaradi katere se ljudje pogosto umaknejo ob prvih težavah. Ob tem pa obstajajo tudi skrajno nezdravi odnosi, kjer kljub nasilju pride do vztrajanja v odnosu. Zato je ključno, da začnemo odnose razumeti kot nekaj, kar zahteva znanje, zrelost in kontinuirano nego.
Kaj pa inceli in širše družbene napetosti?
Pojav incelov je ekstremen, vendar odraža širše družbene napetosti. Neoliberalni okvir je povečal individualno odgovornost, hkrati pa zmanjšal občutek varnosti in stabilnosti. Mnogi moški se zato znajdejo v negotovosti, saj stare vloge niso več samoumevne, novih pa še niso v celoti razvili. Del frustracije se lahko preusmeri tudi v odnos do žensk, zlasti v kontekstu njihove večje ekonomske in osebne neodvisnosti. Spolna liberalizacija in širše spremembe v intimnih odnosih odpirajo nova vprašanja, na katera družba še vedno išče odgovore. V tem procesu se pogosto pojavljajo tudi bolj disfunkcionalne oblike vedenja na obeh straneh, z elementi manipulacije, čustvene nezrelosti ali izkoriščanja, kar kaže na širšo krizo čustvene pismenosti, ne pa na enoznačno krivdo katerega koli spola.
Vendar ne gre posploševati. Pogosto gre za kompleksno prepletanje osebnih izkušenj, zgodnjih odnosnih vzorcev in družbenih vplivov. Ključno ostaja vprašanje, ali so odnosi enakovredni, spoštljivi in ali oba partnerja v njih ohranjata svojo avtonomijo.
Kakšna je torej prihodnost novodobnih moških in odnosov?
Smo v prehodnem obdobju in šele ustvarjamo temelje za bolj zdrava partnerstva. V preteklosti so bili odnosi pogosto soodvisni ali odvisniški. Soodvisnost pomeni izgubo stika s sabo, s svojimi mejami in potrebami ter gradnjo identitete skozi drugega. Ob tem so bili prisotni tudi močni kulturni in psihološki vzorci spolnih vlog, ki so vplivali tako na identiteto kot na delovanje posameznikov v odnosih. Pogosto so ustvarjali razcepljene notranje dinamike, kjer so bile bližina, varnost in seksualnost težje integrirane v eno celovito izkušnjo odnosa.
Danes pa vedno več ljudi razvija bolj zdrav odnos do sebe, več čustvene pismenosti in več sposobnosti postavljanja meja. Posledično se spreminja tudi dinamika odnosov. Novodobni moški niso več definirani zgolj skozi tradicionalne vloge, temveč skozi celostno identiteto in delovanje. Partnerstva prihodnosti bodo vse bolj temeljila na zavestni izbiri, sodelovanju in vzajemni rasti.

Špela Gornik je relacijska, partnerska in spolna terapevtka, ki na ljudi in odnose gleda celostno. Kot poudarja, povezovanje med partnerjema in relacijsko partnersko terapijo predstavlja zgolj vrh ledene gore.
Marsikdo se je spomni tudi kot strokovnjakinje za pare v priljubljeni televizijski oddaji Poroka na prvi pogled, kjer je pomagala mladoporočencem pri premagovanju izzivov in gradnji trdnih temeljev za njihov odnos. Kot partnerska terapevtka na ljudi in odnose gleda celostno, danes pa služi globalni skupnosti z nudenjem spletnih terapij in svetovanj parom ter posameznikom, ki so pripravljeni graditi zavestne, zdrave odnose.
Pri delu se poslužuje tudi t. i. relational fengshuija, ki predstavlja pomoč in podporo pri ozaveščanju in celjenju individualnih, družinskih in kolektivnih travm. Le tako lahko odnosi med moškim in žensko znova postanejo zdravilni.
PREBERITE ŠE:
Moda, lepota, odnosi, dobro počutje in ideje za potovanja dostavljene neposredno v vaš e-nabiralnik.