Profimedia

Jovanka Broz je desetletja živela ob človeku, ki je zaznamoval zgodovino prostora nekdanje Jugoslavije, a njena lastna zgodba je bila vse prej kot bleščeča. Rodila se je kot Jovanka Budisavljević, 7. decembra 1924 v vasi Pečani na Hrvaškem. Odraščala je v Liki, v številni družini, z dvema bratoma in dvema sestrama. Že zgodaj jo je zaznamovala izguba matere, po očetovi ponovni poroki pa je večino otroštva preživela z mačeho.

Ko se je začela druga svetovna vojna, je bila še najstnica. Pri sedemnajstih letih se je pridružila partizanskemu gibanju, bila pripadnica 6. liške divizije in med prvimi borci vstopila v Komunistično partijo Jugoslavije. V vojnih letih je nosila partizansko ime Mara.

Usodno srečanje v Drvarju

Jovanka je Josipa Broza Tita spoznala leta 1944 v Drvarju. Sprva je bila njegova tajnica, nato ljubica, leta 1952 pa je postala njegova žena. Poroka je bila skrita pred javnostjo, Jovanka je bila takrat stara 28 let, Tito pa 60. Točen kraj in datum poroke nista povsem jasna. Po nekaterih navedbah naj bi se poročila v vili Dunavka, po drugih v Čukarici. Titova priča naj bi bil Aleksandar Ranković, Jovankina pa general Ivan Gošnjak. Javnosti se je kot Titova žena prvič predstavila 18. septembra 1952, med obiskom britanskega zunanjega ministra Anthonyja Edena.

Življenje ob Titu ni bilo pravljica

Čeprav je Jovanka navzven živela življenje prve dame, obkrožena z razkošjem, državnimi obiski in politično elito, njeno življenje ob Titu ni bilo preprosto. Pred poroko naj bi pogosto čakala pred njegovimi pisarnami, kjer je Tito delal pozno v noč, pripravljena, če bi jo potreboval. V njem naj bi videla ne le moža, temveč skoraj nedotakljivo figuro. Po poroki se je njena vloga spremenila. Po navedbah poznavalcev naj bi imela na Tita precejšen vpliv, njun zakon pa naj bi bil daleč od idealnega. Opisovali so jo kot temperamentno, strogo in gospodovalno, njeni odnosi z osebjem in Titovimi sodelavci pa naj bi bili pogosto napeti.

Sčasoma so se napetosti preselile tudi v politično zakulisje. Jovanka naj bi trdila, da jo skrbi za Titovo varnost, medtem ko so jo nekateri iz njegovega kroga obtoževali vmešavanja v politiko in celo ambicij po oblasti. V začetku sedemdesetih let se je njun odnos začel resno krhati.

Profimedia

Zadnja leta zakona sta živela ločeno

Leta 1975 se je Tito odselil iz njunega skupnega doma in se nastanil v Belem dvoru. Jovanka se je z njim v javnosti zadnjič pojavila junija 1977, ko sta skupaj sprejela norveškega predsednika vlade. Do Titove smrti maja 1980 se je nato umaknila iz javnega življenja. Po nekaterih navedbah naj bi v zadnjih treh letih pred Titovo smrtjo komunicirala le redko, omenja se celo, da naj bi ji Tito za rojstni dan pošiljal šopek rož. Uradno se nikoli nista ločila.

Po Titovi smrti je ostala sama

Jovanka se je Titovega pogreba udeležila kot njegova vdova. A že nekaj tednov po njegovi smrti se je njeno življenje dramatično spremenilo. Po nekaterih navedbah naj bi v njen dom na Užički ulici v Beogradu vdrli neznani moški, odnesli vredne predmete in jo preselili v hišo na Bulevarju Mira.

Njena zgodba se tu ne konča, temveč postane še bolj pretresljiva. Opisana je kot zgodba o odsotnosti dostojanstva. Že za časa Titovega življenja naj bi bila ločena od njega, v mesecih njegovega umiranja pa naj ji ne bi bilo dovoljeno, da ga obiskuje. Po pogrebu je izginila iz javnosti.

Dolga leta je živela izolirano, brez osebnih dokumentov, zdravstvene zaščite in pokojnine. Njeno življenje je sprožalo vprašanja, kako je mogoče, da je bila državljanka, povrhu še vdova nekdanjega predsednika, brez sodnega postopka praktično izbrisana iz javnega in pravnega življenja.

Profimedia

Vrnitev dokumentov po skoraj treh desetletjih

Njeno življenje se je začelo postopoma urejati šele po političnih spremembah v Srbiji. Leta 2006 je dobila pokojnino, leta 2009 pa so ji po skoraj 30 letih vrnili osebne dokumente, ki so ji bili odvzeti po Titovi smrti. Razlogi za to nikoli niso bili pojasnjeni. Kljub temu dolga leta ni obiskovala Titovega groba v Hiši cvetja. Po nekaterih navedbah naj bi bil razlog v njenem razočaranju nad ravnanjem nekdanjih vplivnih osebnosti.

Ženska, ki ostaja zgodovinska uganka

Jovanka Broz ni bila le Titova žena. Bila je ženska, ki je iz partizanskih vrst stopila v središče državnega protokola, nato pa izginila v skoraj popolno osamo. Njena življenjska pot razkriva svet, v katerem sta bila zasebno in politično neločljivo prepletena, cena bližine oblasti pa je bila lahko izjemno visoka. Njena zgodba še danes odpira vprašanja. Je bila vplivna ženska iz ozadja ali žrtev političnih iger? Morda je bila oboje. In prav zato ostaja ena najbolj tragičnih in skrivnostnih žensk nekdanje Jugoslavije.