Če se vama zdi, da sta se oddaljila, začnita tako
Intimnost v dolgoletni vezi lahko včasih izgine, a to ne pomeni, da je ni moč obuditi. Res pa je, da sta za to potrebna dva.
Po letih skupnega življenja pogosto rečemo, da je intimnost izginila, a to ne drži. Ta se preprosto potihoma umakne rutini, obveznostim in predvidljivosti, v katerih pogosto najdemo tudi uteho. A ko opazimo, da nas moti, da dnevi postajajo podobni drug drugemu, pogovori pa se vrtijo le še okoli logistike, je prav, da nekaj spremenimo. Ob tem odnosa ni treba takoj ožigosati s slabim, temveč je treba zgolj sprejeti zavedanje, da je prešel v drugo fazo, kjer bližina ne nastaja več spontano, ampak zahteva več zavestne pozornosti. Prav na tak način k temu tudi lažje pristopimo.
Eden prvih korakov k ponovni intimnosti je razumevanje, da se ta ne začne v spalnici. Intimnost se gradi čez dan, v drobnih trenutkih povezanosti, v občutku, da sta oba partnerja slišana in videna. Ko se v odnosu izgubi čustvena bližina, tudi telesna hitro postane mehanska ali redka. Ponovno vzpostavljanje intimnosti zato pogosto pomeni vračanje k pogovorom, ki niso povezani z vsakdanjimi opravki, temveč z vami kot osebo. Ko si znova vzamete čas za vprašanja, misli in občutke, ki niso nujni, a so pomembni, se začne prostor med vama polniti drugače.
Pomembno vlogo ima tudi dotik brez pričakovanj. V dolgotrajnih zvezah se dotiki pogosto zožijo na uvod v spolnost ali pa celo povsem izginejo. A objem, držanje za roke, dotik po hrbtu ali preprosto bližina na kavču imajo lahko močan učinek na občutek varnosti in povezanosti. Ko dotik ni pogojen s tem, kaj bo sledilo, se sprosti pritisk, telo pa se lažje odpre.
Intimnost po letih zveze pogosto zahteva tudi pogum za iskrenost. Želje, ki so se sčasoma spremenile, nezadovoljstva, ki so se nabrala, in potrebe, ki so ostale neizrečene, ustvarjajo nevidno razdaljo. Pogovor o spolnosti in bližini ni vedno lahek, a je nujen. Ne gre za obtoževanje ali iskanje krivde, temveč za radovednost do tega, kje sta danes in kaj si obe strani želita. Intimnost se ne obnavlja z molkom, temveč z ranljivostjo.
Velik vpliv ima tudi način, kako doživljate sebe. Ko ženske (a tudi moški) izgubijo stik s svojim telesom, željami ali lastno privlačnostjo, se to neizogibno odrazi tudi v odnosu. Obujanje intimnosti pogosto pomeni tudi vračanje k sebi, k občutku, da ste več kot partner(ka), mama ali oče ali organizator(ka) vsakdana. Čas zase, skrb za telo in stik s svojo čutnostjo niso razkošje, temveč temelj, na katerem lahko intimnost sploh obstaja.
Rutina je eden največjih sovražnikov bližine, a hkrati neizogiben del dolge zveze. Ne gre za to, da bi jo povsem razbili, temveč da jo občasno zavestno premešate. Majhne spremembe, drugačen večer, pobeg iz vsakdanjega okolja ali preprosto odločitev, da nekaj naredite drugače kot običajno, lahko ponovno zanetijo občutek povezanosti. Novost ne pomeni nujno nečesa velikega, temveč predvsem spremembo fokusa.
Pomembno je tudi sprejeti, da intimnost po letih ni več enaka tisti na začetku. Ni nujno manj intenzivna, je pa drugačna. Manj temelji na zaljubljenosti in več na zaupanju, varnosti in globljem poznavanju drug drugega. Ko to sprejmete, se zmanjša pritisk primerjanja s preteklostjo in odpre prostor za novo obliko bližine, ki je lahko enako izpolnjujoča.
Obujanje intimnosti ni enkraten dogodek, temveč proces. Včasih je počasen, včasih neudoben, a vedno vreden truda. Ne zato, da bi se vrnili na začetek, temveč da bi odnosu omogočili, da se razvija skupaj z vami. Intimnost v dolgi zvezi ni nekaj, kar se zgodi samo od sebe, je pa nekaj, kar se lahko vedno znova ustvari. Ob tem se morate zavedati, da človeka, ki sta se sprva spoznala in zaljubila, ne obstajata več. Skozi leta sta se oba spreminjala, zato ne preseneča, da morata vložiti trud, da spet najdeta pot drug do drugega.
Tudi spolnost je pomemben vidik odnosa
Intimnost ne predstavlja le spolnosti, je pa v odnosu pomembna. O tej temi smo govorili tudi s Špelo Gornik, ki ima večletne izkušnje kot relacijska, partnerska in spolna terapevtka. Kot je pojasnila, pa tema spolnosti v dolgoletnih odnosih ni le izjemno pomembna, temveč je pogosto tudi nerazumljena.
"V tradicionalnih zakonih je stoletja veljala dvojna, precej toga morala. Še danes pri mnogih parih opažam tako imenovani Madonna/Whore razcep, kjer moški po rojstvu otrok partnerke ne zmore več doživljati kot spolno poželjive ženske, temveč predvsem kot mater. To močno otežuje poglabljanje erotične in čustvene bližine v odnosu," pojasni. Ob tem še spomni, da se v družbi pogosto pojavlja slavljenje spontanega vzburjenja, medtem ko je odzivno vzburjenje slabo poznano in redko razumljeno: "Večina erotičnih knjig in filmov poveličuje hitre romance ter prodaja idejo srečnega konca, o realnosti dolgotrajnih odnosov, kjer se začetna romanca naravno umiri in je treba intimnost zavestno negovati na več ravneh, pa navadno, z izjemo partnerskih terapij, ne govorimo. Zato se mi zdi ključno poudariti, da intimnost ni stanje, ki ga dosežemo enkrat za vselej, temveč živ proces odnosa. Ne gradi se le na spolnem področju, temveč tudi na telesnem, čustvenem, intelektualnem, družbenem in duhovnem," je še pojasnila Gornik.
Za konec je spomnila na besede Hunterja S. Thompsona, ki je dejal, da je spolnost brez ljubezni tako nesmiselna in smešna kot ljubezen brez spolnosti. "Prav ravnovesje med čustveno povezanostjo in erotično vitalnostjo je tisto, kar dolgoročno ohranja odnos živ. Ko pari ponovno začnejo graditi stik; skozi iskren pogovor, občutek varnosti, telesno bližino brez pritiska ter z radovednostjo drug do drugega, se lahko spolnost začne vračati tudi po mnogih letih ter postaja vedno bolj zadovoljujoča in celo zdravilna," je zaključila.
PREBERITE ŠE:
