Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Tudi v Sloveniji uporabljamo angleško poimenovanje gaslighting, ki opisuje čustveno zlorabo žrtve z manipulativnimi prijemi, po katerih prične napadena oseba dvomiti vase in v dojemanje resničnosti. Namen manipulatorja je namreč prepričati žrtev, da je izgubila razsodnost. Sistematična čustvena zloraba lahko na dolgi rok povzroči hude travme, ki lahko vodijo tudi v samopoškodbe in celo samomor.

Gaslighting se ne dogaja samo v romantičnih odnosih - lahko se namreč pojavi tudi v odnosih med družinskimi člani, prijatelji, znanci in celo na delovnem mestu.

Psihologinja dr. Chivonna Childs pojasnjuje na kakšne načine se lahko gaslighting izraža:

• Odkrito ali prikrito laganje s strani manipulatorja.
• Spodkopavanje prepričanj žrtve z omalovaževanjem ali/in poniževanjem.
• Zadrževanje ključnih informacij, kar žrtvi otežuje reševanje težav.
• Odvračanje ali nasprotovanje argumentom, namesto da bi si prizadevali za rešitev.
• Minimiziranje situacije z banaliziranjem.
• Zanikanje krivde ali prelaganje krivde na žrtev, tako da je prisiljena čutiti odgovornost.
• Obtoževanje žrtve z namenom, da prične verjeti, da je storila nekaj narobe.
• Sramotenje žrtve z namenom, da prične verjeti, da je njeno mnenje napačno.
• Izolacija žrtve od podporne mreže ljudi, ki bi ji lahko pomagali.

Primeri izjav, ki so jih žrtve deležne s strani manipulatorja:

»Vsi mislijo, da si nor/a!«

»To se ti samo zdi.«

»Joj, kako pa pretiravaš!«

»To se pa res ni zgodilo!«

»Tega pa res nisem rekla/el!«

»Saj ne veš, kaj govoriš …«

»Res nimam časa razpravljati o tem.«

»Ne bodi tako nehvaležna/en!«

»Žal mi je, da se tako počutiš.«

»Ne jemlji vsega tako osebno!«

»Zakaj si tako občutljiv/a?«

»Saj sem se smo šalil/a!«

»Saj ne misliš, da je res tako …«

»Mislim, da se moraš pomiriti.«