Obstajata dve vrsti gaslightinga, ste tudi vi žrtev?
Gaslighting, po slovensko mračenje, poznamo kot obliko manipulacije. Zdaj pa se pojavlja tudi termin 'gaslighting 2.0' – kritika pristopa k voditeljstvu in organizacijam.
Gaslighting 1.0: Ko nekdo manipulira z našo resničnostjo
O gaslightingu (mračenju) smo v zadnjih letih veliko slišali, saj se je pojem uveljavil v psihologiji, odnosih in tudi v javnem diskurzu. Gre za manipulativno taktiko, pri kateri nekdo namenoma izkrivlja dejstva, zanika dogajanje ali prelaga krivdo, da bi v nas vzbudil dvom o naši percepciji.
Eden izmed pogostih primerov mračenja se zgodi, ko partner trdi, da se nek prepir nikoli ni zgodil, čeprav se ga dobro spomnimo. Ali pa morda šef na delovnem mestu zanika, da nam je naložil določeno nalogo, čeprav imamo o tem dokaz na elektronski pošti. Cilj je jasen – ustvariti zmedo in zmanjšati naš občutek lastne presoje, s čimer oseba, ki manipulira, pridobiva na moči in se izogiba odgovornosti.
Gaslighting 1.0 je torej zlonameren, namenoma usmerjen v to, da nas oslabi. Posledice so lahko zelo težke: od zmanjšane samozavesti do tesnobe in izgorelosti.
Gaslighting 2.0: Kritika “avtentičnega voditeljstva”
Pred kratkim pa se je pojavil nov izraz – gaslighting 2.0. Na prvi pogled bi si mislili, da gre za še eno obliko manipulacije, a je pravzaprav nekaj drugega. Koncept prihaja iz akademskega sveta, natančneje iz raziskav Stockholmske šole za ekonomijo, in predstavlja kritičen pogled na teorijo t. i. 'avtentičnega voditeljstva'.
Kaj to pomeni? V zadnjih letih smo pogosto poslušali, da morajo voditelji 'biti avtentični', poiskati svoj pravi jaz in voditi z iskrenostjo. Toda gaslighting 2.0 opozarja, da lahko ta idealizem postane past. Če se preveč osredotočamo na osebno avtentičnost posameznika, spregledamo resnične sistemske težave v organizacijah – od neetičnih praks do neurejenih struktur.
Tak primer je podjetje, v katerem se pojavijo težave z mobingom ali s plačnimi neenakostmi, to pa raje organizira seminarje o 'avtentičnem voditeljstvu' in osebnem razvoju managerjev, namesto da bi se lotilo dejanskih problemov – recimo uvedbe jasnih pravil, sankcij in transparentnih procesov. Voditelji tako dobijo občutek, da 'delajo na sebi', sistemske krivice pa ostajajo nedotaknjene.
Kje je razlika?
Čeprav oba izraza nosita enako ime, je med njima ključna razlika. Gaslighting 1.0 je osebna, zlonamerna manipulacija, kjer nekdo izkrivlja našo resničnost, da bi pridobil moč. Gaslighting 2.0 pa medtem ni manipulacija v klasičnem smislu, temveč kritičen pogled na to, kako pretirana osredotočenost na individualno avtentičnost lahko 'zaslepi' organizacije in družbo pred resničnimi, kompleksnimi problemi.
Prvi nas dela nemočne, drugi nas poziva, da odpremo oči in razmišljamo širše.
Zakaj je pomembno, da poznamo oba pojma?
Ker živimo v času, ko smo tako v osebnih odnosih kot na delovnem mestu izpostavljeni različnim oblikam pritiska. Če pri gaslightingu 1.0 prepoznamo, da nas nekdo želi zavesti, lahko postavimo meje in poiščemo podporo. Pri gaslightingu 2.0 pa se moramo vprašati, ali nismo morda preveč zaslepljeni z modnimi gesli o avtentičnosti, medtem ko se prava vprašanja – o neenakosti, etiki in odgovornosti – pomikajo v ozadje.
Morda je čas, da avtentičnost ne razumemo le kot iskanje sebe, ampak kot iskreno soočenje z realnostjo – osebno in kolektivno.
E-novice · Njena
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
