Profimedia

'V mojih časih …'

Ena izmed fraz, ki se jih poslužijo številni starši pri dajanju nasvetov, je ta, kako so stvari potekale 'v njihovih časih'. A primerjanje njihove mladosti z vašo je povsem neprimerno, saj so se časi precej spremenili, večkrat pa lahko takšna primerjava tudi implicira, da vaše okoliščine nimajo teže.

Kako reagirati: 'Razumem, da je nekoč bilo drugače. Danes so izzivi drugačni – rade volje ti povem več o svoji izkušnji.'

'Preveč si občutljiv(a).'

Če obstaja fraza, ki večini požene kri po žilah, je to ta. Ko starš svojega otroka oceni za preveč občutljivega, še posebej, če se mu ta potoži o težavah, ki ga pestijo in si želi razumevanje ali celo nasvet, lahko čuti, kot da starši te občutke odpravijo kot pretirane ali nerazumne. Taka izjava ne pomaga, prav tako pa zmanjšuje občutek varnega izražanja.

Kako reagirati: 'Morda se sliši čudno, a tvoje besede so me prizadele. Se lahko pogovoriva o tem?'

Profimedia

'To je neumna odločitev.'

To, da bi marsikateri starš v situacijah, v katerih se znajdemo danes, postopal drugače, je jasno. To izvira že iz tiste 'v mojih časih'. A hkrati nezavedno takšna izjava sporoča tudi, da je vaša izbira slaba ali nepopolna. Zaradi tega spodkopava vašo zmožnost odločanja in samostojno identiteto.

Kako reagirati: 'Razumem, da ti vidiš to tako. Moja odločitev temelji na teh razlogih …' in dopolni svoj pogled.

Profimedia

'Nisem te tako vzgojil(a).'

S to izjavo starši posredno sporočajo nezadovoljstvo nad otrokom ali pa neodobravanje, saj se pot, ki ste jo izbrali, ne ujema z družinskimi vrednotami. To ustvarja občutek neusklajenosti ali razočaranja.

Kako reagirati: 'Vem, da gre tvoje življenje v drugo smer. Mogoče ti lahko opišem svoje vrednote, a zelo spoštujem tvoje izbire.'

Profimedia

'Morala bi/ moral bi …'

Večina staršev svojim otrokom zagotovo želi in privošči le najboljše, težava pa se pojavi, ko se ideja o tem, kaj bi morali storiti, precej razlikuje. Če se starši začnejo vmešavati v vaše odločitve, s tem morda sporočajo, da ne delate dovolj ali pa da celo delate 'narobe'. To vas pogosto postavi v obrambni položaj, zaradi česar razumevanje ni in ne more biti v ospredju.

Kako reagirati: 'Vidim, da želiš pomagati. Zaenkrat je moja odločitev takšna, ker … Lahko ti povem več, če te zanima.'

'Ne razumem, zakaj to počneš.'

Ta izjava je morda še najbolj primerna za odprtje bolj poglobljenega in jasnega pogovora. Morda se lahko počutite, da starši ne razumejo ali celo ne vidijo vaše motivacije, zaradi česar bi se lahko dialog takoj končal, a hkrati ponuja možnost za razlago in pregled situacije z druge strani. 

Kako reagirati: 'Če si želiš, ti razložim, kaj me motivira – lahko ti postane bolj logično.'

Profimedia

Kljub vsemu se je treba včasih opomniti, da omenjene fraze pogosto izhajajo iz dobrih namenov, pa čeprav ustvarijo nepotreben odpor, stigmo ali občutek, da vas ne razumejo. Ko se soočite z njimi, ni treba nemudoma stopiti v stanje obrambe; raje pokažite empatijo in zrel odziv. Vaša čustva so vredna, vaše izbire imajo smisel, vaša pot pa je edinstvena. Z zavedanjem in odprto komunikacijo lahko odnos med vami in starši postane močnejši, spoštljivejši in bolj svoboden – brez stresa, pritiska ali nepotrebnih pričakovanj.

Profimedia