Petra Hlebš

»Živel sem za glasbo, punce so prišle šele takrat po 18. letu, ko sem naredil izpit za avto,« je v smehu razkril v oddaji Veseljak v živo z Darjo Gajšek, kjer je povedal tudi, da je že kot otrok našel veselje v godbi na pihala. Sprva je igral klarinet, kasneje pa na saksofon.

»Lepo se je spominjati plehmuzike. Zdaj večkrat pojem z njimi in se velikokrat prav nasmejim, saj se nič ni spremenilo, še vedno imamo iste štose. Mladina se zabava s starejšimi kolegi,« je povedal v klepetu z Darjo Gajšek.

Na glasbeni poti so mu ostali v lepem spominu tudi časi v skupini Babilon: »Ogromno lepih spominov imam in jih tudi rad obujam. Tudi s prijatelji iz skupine Babilon, saj smo bili družina vsaj 10 let. Ti spomini so res najlepši.«

Petra Hlebš

Vsega je `kriv` brat

Skupaj s sestro Mojco sta stopila na pot band scene, prste vmes pa je imel njun brat Bruno:

»Ko je šel v srednjo šolo, nam je iz Ljubljane prinesel ogromno not za skladbe od Abbe, Beatlov … Jaz pa sem se začel učiti kitaro in takrat je nastal band. V srednji šoli smo nastopali, dokler nismo eni šli k vojakom, drugi na fakulteto. Življenje v bandu mi je bilo pisano na kožo.«

Priden v šoli

Starša sta ga pri glasbi vedno spodbujala:»Bil sem priden v šoli, odličnjak. Takoj sem naredil domačo nalogo, da sem ga potem lahko biksal,« se nasmehne.

Še danes se rad spominja svoje odločnosti, ko je šel v glasbeno šolo kar sam:»Starši so bili na počitnicah. Vpisal sem se na klarinet, brez njihovega podpisa. Starši so prvo položnico dobili šele čez en mesec,« pove v smehu.

Sicer pa so mu bile od nekdaj blizu tudi melanholične melodije. »Všeč so mi bile otožne pesmi, ki jih je godba igrala na pogrebih. Hodil sem po hribih, poslušal te skladbe iz pogrebov in si želel, da bi enkrat tako igral,« je v smehu še razkril v oddaji Veseljak v živo.