shutterstock

Tudi v današnjem času še vedno velja tradicionalno pravilo, ki so ga upoštevale že naše babice, da buče, bučke in kumare sejemo direktno na prosto. Primeren čas za to je okrog sv. Florjana, ki ga opredeljuje 4. maj. Druga možnost, s katero pridobimo predvsem na zgodnosti pridelka, pa je, da si sami vzgojimo sadike. Za ta namen je idealen čas za setev okoli 20. aprila, pri tem pa je treba upoštevati, da peške kalijo približno teden dni. Ko imajo mlade rastlinice dva prava lista, so že primerne za sajenje in to je ravno v času, ko bi jih drugače sejali na prosto. Sam ta način preizkušam ves čas in tako lahko iz lastne izkušnje povem, da predvsem v primeru bučk prve plodove pobiram tudi tri do štiri tedne prej, kot če bi jih sejal na prosto.

shutterstock

Ne pozabite: vse bučevke za dober pridelek potrebujejo dobro pognojena tla in veliko vode. V kolobarju jih sadimo na prvo poljino. 

Kiwano

Kiwano, botanično Cucumis Melliferus, je odlična osvežilna bodičasta kumara iz družine bučevk Cucurbitaceae. Je enoletna plezalka, ki izvira iz podsaharske Afrike, predvsem z območja puščave Kalahari, od koder prihaja tudi nekaj manj znanih vrst kumar. Plodovi so bodičasti, oranžne barve, dolgi okoli 12 cm in široki okoli 7cm.

Rastlina ima grmičasto, plezajočo razrast, njene vreže pa lahko v dolžino sežejo tudi do 3 metre. Najlepše uspeva na mreži.

Kiwanova stebla so oglata z vzdolžnimi grebeni in posuta z nežnimi ščetinami. Razdalja med kolenci, iz katerih izraščajo do 5 cm dolge vitice in svetlo rumeni cvetovi, znaša med 5 in 8 centimetrov. Iz kolenc izraščajo tudi dolgi dlakavi listni peclji, ki nosijo velike dlakave peterokrpate liste.

shutterstock

Plod je drugače jajčasto-trikotne oblike. Gladka povrhnjica je najprej sivo zelene barve, ko dozori, pa postane oranžna. Iz nje izraščajo maloštevilne do nekaj milimetrov dolge bodice. Meso, v katerem se skriva polno pešk, je želatinasto in zeleno obarvano. Okus sadeža je nežen in spominja na mešanico okusov kumare, kivija in banane. Popolnoma zreli in zdravi plodovi lahko na sobni temperaturi zdržijo eno leto.

Vzgoja kiwana je podobna vzgoji kumar. Spomladi, v začetku ali konec marca, ga sejemo v lončke za dolžino semena globoko in ga pustimo kaliti pri sobni temperaturi. Na prosto ga sadimo v 2. polovici maja. Priporočljivo je, da ga ne sadimo v bližino kumar, predvsem zaradi nevarnosti okužbe s kumarično plesnijo (Pseudoperonospora cubensis). Plodovi v naših klimatskih pogojih zorijo nekje v začetku septembra.

Kiwano se uporablja zlasti svež v sadnih solatah, smutijih, kot dodatek jogurtu in sladoledu, iz njega izdelujejo tudi sok. Pri sveži uporabi je meso potrebno sesati, peške pa izpljuniti. V svetovnem merilu ga največ pridelajo v Avstraliji, Novi Zelandiji, Čilu, Kaliforniji in Mississipiju, v Evropi pa je največje območje pridelave na področju Slavonije.

Lufa

Lufa (Luffa cylindrica) je vsestransko uporabna buča. Za njo je značilno, da ko dozori, postne spužvasta. Izhaja iz tropskih in subtropskih delov Afrike ter Azije, kjer je priljubljena v kulinariki. V domovini jo gojijo kot vinsko trto. Mladi plodovi so podobni kumaram in se uporabljajo v kulinariki, med tem ko se iz zrelih plodov izdeluje gobice za prhanje, uporabljajo pa se tudi v pohištvene namene in za gradnje hiš.

Lufo v njeni domovini uporabljajo za zdravljene in blaženje marsikatere bolezni, med njimi tudi astme, bolezni kože in vranice, revmatizma, bolečin v hrbtu, zavira notranje krvavitve, bolečine v prsih, hemeroide, blaži izkašljevanje … Tonik iz plodov se uporablja za zdravljenje kuge, sifilisa, tumorjev, bronhitisa in gobavosti. Z oljem iz semen pa se zdravi grižo, gobavost, vodenico, kronični bronhitis in vsa pljučna obolenja, ter mrzlico in zlatenico. V Sloveniji jo uporabljamo predvsem v cvetličarske namene ali kot ekološke krpice.

shutterstock

Armenska kumara

Armenska kumara - Cucumis melo var. Flexuosum - je ena tistih kumar, ki se botanično pravzaprav uvršča med sadje. Njena domovina je na območju med perzijskim zalivom in sredozemskim morjem, kjer jo gojijo že več kot 1400 let. Ima nežen okus po melonah in ne pogreni. Za lep pridelek pa potrebuje visoke temperature. Plodovi so bledo zelene barve. Najbolj okusne so tiste, ki v dolžino merijo 12 palcev. Posebnost te kumare je tudi, da da ljubi vročino, saj plodove prične tvoriti šele takrat, ko se poletne temperature dvignejo preko 30 oC.

shutterstock

Jernej Mazej