Shutterstock

Za sajenje topinamburja se odloča vedno več slovenskih vrtičkarjev. Počasi namreč spoznavamo njegovo vsestransko uporabnost v kuhinji, hkrati pa gre za rastlino, ki je s svojimi rumenimi cvetovi, podobnimi mini sončnicam, prava paša za oči. Najlepše pri vsem pa je, da nas skozi vso zimo zalaga s svežimi, mesnatimi, okusnimi in hranljivimi gomolji.

PREBERITE TUDI:

Zelenjavni

Jesenska nega špargljev – kaj storiti zdaj za dober pridelek spomladi

Zelenjavni

Svež pridelek do pomladi: skrivnosti pravilnega skladiščenja

Po načinu pridelave in uporabe je topinambur (ali laška repa) precej podoben krompirju – celo manj zahteven za gojenje. Ker pa je na naših vrtovih še razmeroma nova rastlina, ima marsikateri vrtičkar še precej vprašanj o pravilni vzgoji. Eno najpogostejših se glasi: kdaj lahko začnemo pobirati gomolje topinamburja?

Shutterstock

Marsikoga preseneti, da pri tej rastlini pridelek ne pobiramo jeseni, kot smo vajeni pri krompirju, temveč sredi zime. Pa poglejmo, zakaj je tako.

Razvojni ciklus rastline

Iz gomolja topinambur spomladi požene več zelnatih stebel, ki zrastejo od 1,5 do 3 metre visoko, odvisno od sorte in rastišča. Stebla postopoma olesenijo, spodnji listi so srčasto jajčasti, zgornji pa podolgovati in suličasti. Celotna rastlina je hrapava in porasla z drobnimi dlačicami.

Na koncu glavnih stebel in stranskih poganjkov se razvijejo živo rumeni cvetovi, podobni sončnicam – kar ni naključje, saj sta rastlini v sorodu. V našem podnebju topinambur običajno cveti od avgusta naprej, včasih celo šele oktobra.

Shutterstock

Po cvetenju, torej v drugi polovici jeseni, listje začne rumeneti. Takrat rastlina pošilja hranila v korenine, kjer se odebelijo gomolji. V tem času je priporočljivo odstraniti plevel, da rastlina vso energijo usmeri v razvoj korenin. Ko listje porumeni, odrežemo stebla in jih uporabimo kot zastirko – pustimo jih kar na površju zemlje.

Pobiranje topinamburja

Z izkopavanjem gomoljev začnemo novembra in nadaljujemo sproti čez vso zimo, vse do zgodnje pomladi. Gomolje vedno izkopavamo po potrebi in jih sproti pokrivamo z zemljo, da ne ostanejo izpostavljeni mrazu, vetru in vlagi.

Zanimivo je, da bodo gomolji, ki jih izkopljemo spomladi (ko zemlja odmrzne), slajši kot jesenski – zaradi razgradnje inulina v fruktozo.

Shutterstock

Pomembno je, da v zemlji vedno pustimo nekaj gomoljev za pridelek v naslednjem letu. Pobiranje je priporočljivo končati najpozneje do druge polovice februarja, ko rastlina že začenja z novo rastjo. Takrat lahko nasujemo nekaj komposta, ki bo služil kot hranilo v prihajajočem poletju.

Pri gojenju velja paziti, saj je topinambur zelo hitro rastoča in invazivna rastlina. Zato mu prostor pravočasno omejimo, izpuljenih rastlin pa nikoli ne odlagamo v naravo, gozdove ali na travnike – zlahka se razširi in “pobegne” v okolje.

Uporaba in hranilne lastnosti gomoljev

Gomolji topinamburja so bradavičasti ali razčlenjeni, v središču pa hruškaste ali vretenaste oblike. Posamezni gomolj tehta od 50 do 100 g, barva kožice pa je bela, rumena ali rdečkasta. Ker so gomolji grbančasti, jih je nekoliko težje olupiti, a njihova kulinarična vsestranskost to zlahka odtehta.

Uporabimo jih podobno kot krompir – lahko jih kuhamo, pečemo, pražimo ali uporabimo v juhah in solatah. Njihov okus je nežno sladkast in spominja na šparglje ali artičoke.

Shutterstock

Topinambur je odlična izbira tudi za diabetike, saj vsebuje predvsem inulin, ogljikov hidrat, ki se v telesu presnavlja drugače kot glukoza iz škroba. Poleg tega vsebuje veliko vitamina C, mineralov in snovi, podobnih karotenu. Zaradi nizke energijske vrednosti (100 g vsebuje le okoli 74 kalorij) je primeren za shujševalne diete in velja, da celo zavira apetit.

Shutterstock

Poleg prehranske vrednosti ima še eno prednost: z malo truda nas lahko razveseljuje iz leta v leto – le pustiti mu moramo nekaj prostora in potrpežljivo počakati, da pride njegov čas.