Načrtovanje dišečega vrta: uporaba strukturnih elementov
Strukturni elementi dajejo vrtnemu prostoru značaj in narekujejo počutje v njem. Tudi pri načrtovanju dišečega vrta igrajo prav strukturni elementi, kot so terase, zidovi, visoke grede, sprehajalne poti in klopi za posedanje, pomembno vlogo.
Eno od najosnovnejših pravil pri zasajanju dišečega vrta je uporaba tistih strukturnih elementov, s katerimi omogočimo boljšo dostopnost dišečih rastlin, pri čemer stremimo k čim daljšemu ohranjanju določenega vonja na nekem prostoru.
Hortus conclusus – zaprti vrt
Vrtovi so po definiciji zaprti, omejeni prostori. Vrt, obdan z zidom, je zgodovinsko gledano kontemplativni prostor, ki simbolično ločuje zunanji kaotični svet od notranjega, bolj umirjenega. Lep primer so srednjeveški samostanski zeliščni in aromatični vrtovi, ki ponujajo navdih tudi za današnje ljubitelje vrtnih arom. Pri ustvarjanju ograde in drugih razmejitev na vrtu, s katerimi lahko izbrane zasaditve ustvarjajo številne dišeče kotičke, lahko izkoristimo že obstoječe zidove ali sami zgradimo naravne ograje, kot so suhozid, pletene ograde iz naravnih materialov, ali pa si pomagamo z zasaditvijo dišavnih grmovnic, kot so lovor, oleander in pušpan, uporabna in okusna rešitev je tudi jagodičevje – ribez, maline, robide.
Od dehtečih stezic do aromatičnih trat
Pomemben strukturni in povezovalni element vsakega dišečega vrta so vrtne poti in steze, ki nam omogočajo neposreden dostop do aromatičnih zasaditev, ki vsakič, ko se sprehodimo mimo, sproščajo čudovite vonjave. Obliko poti narekuje izbrani vrtni slog – poti ravnih linij so primerne za formalne vrtove, zavite poti ustvarjajo sproščeno vzdušje neformalnih nasadov. Potke so lahko peščene, tlakovane ali zastrte z naravnimi materiali, odlična izbira za poti na dišavnem vrtu pa so pohodne rastline, med katerimi je kar nekaj blagodejno dišečih blazinasto rastočih timijanov. Prav posebno olfaktorno izkušnjo pa lahko dosežete s pokrovno sorto kamilice, ki ji vrtni aromaterapevtski navdušenci namenijo celo obsežnejše zasaditvene površine v obliki kamiličnih trat.
Blagodejnost visokih gred za naš nos
Dvignjene grede so odlična rešitev za urbano vrtnarjenje ter povsod tam, kjer so tla nerodovitna. Vse pogosteje pa jih opazimo tudi na vrtovih starejših vrtičkarjev, saj olajšajo tista vrtna opravila, ki zahtevajo pripogibanje. Prav zaradi vrtnarjenja stoje ali celo sede so visoke grede nepogrešljiv element terapevtskih vrtov, obenem pa so pomemben strukturni element v dišečih zasaditvah, saj omogočajo neposreden stik med rastlino in našim nosom.
Dišeča vrtna klopca
Vrt brez klopce si je težko predstavljati. Gre za pogost strukturni element, ki ponuja priložnost počitka in sprostitve po napornem dnevu, njegovo umestitev v prostor pa pogojujeta predvsem razgled in bližina dišečih rastlin. Prav posebno dišečo klopco, po vzoru srednjeveških samostanskih kamnitih klopi, si lahko izdelamo sami tako, da kamnite bloke zložimo v obliko klopi, sedalo napolnimo z vrtno zemljo in vanjo posadimo trpežne pokrovne dišavnice. Tisti, ki bo sedel nanjo, bo zagotovo deležen svojevrstne aromaterapevtske izkušnje.
Rastlina kot strukturni element dišečega vrta
Med vsemi strukturnimi elementi vrta imajo ključno vlogo pri urejenosti vrtnega prostora rastline, pri čemer pa ni pomembna le njihova dekorativnost, ki jo opredeljujejo barva cvetov, oblika listov, višina rastline ali njen vonj, temveč tudi oblikovni potencial rastline in izvirnost njenega umeščanja v prostor. Dobro premišljene zasaditve aromatičnih rastlin ustvarjajo na vrtu dišečo harmonijo, ki se kaže v sproščenem počutju obiskovalcev vrta.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
![MKP_0394[1].jpg](http://cdn.kme.si/public/images-cache/100x100/2025/03/21/a9c17a540b83ca1d5d0dd0b005f12858/67dd316537159/a9c17a540b83ca1d5d0dd0b005f12858.jpeg)
