shutterstock

Zvezdasta magnolija (Magnolija stellata)

shutterstock

To čudovito drevesce oz. grm, ki zraste v višino in širino največ do treh metrov, je ime pridobilo zaradi svojih impresivnih zvezdasto oblikovanih cvetov, ki se odprejo precej prej kot listje in tako veje osupljivo odenejo v prekrasen zvezdnati blišč. Včasih se te bele zvezde zasvetijo še v nežno roza odtenku in proti nam pošljejo rahlo dišeč ter komaj zaznaven »parfum«.

shutterstock

Zvezdasta magnolija je prav zares čudovita, še toliko bolj, ker zacveti med prvimi in tako skoraj nima konkurence. A prav to, da je tako hitra, jo postavlja tudi pred precejšnjo nevarnost – pozebo. Čeprav so zaradi svoje oblike cvetovi nekoliko manj občutljivi kot tisti bolj lokvanjske oblike, pa jih zmrzali, kot je bila letošnja, vseeno grdo ožgejo in ugasnejo njihovo žarečo belino.  Če razmišljate, da bi to lepotico dodali tudi v svoj vrt, je najboljši čas za sajenje naslednjo zgodnjo pomlad. Namenite ji humozna in enakomerno vlažna tla, na mestu, ki ga bo redno grelo sonce in veter ne bo pihal preveč okoli vogalov. Prenese sicer tudi senčna mesta, a bodo v takih pogojih cvetovi mnogo bolj skromni.

Lilijsko cvetna magnolija (Magnolia liliflora 'Nigra')

shutterstock

Za mnoge je največja ljubljenka, saj njeni cvetovi niso rezervirani le za pomlad. Zacveti proti koncu aprila, nato pa pocvita še celo poletje, lahko tudi vse do septembra. Njena pomembna prednost je še, da dobro prenaša zmrzal. In koliko se razraste? Praviloma ne veliko več od treh metrov v višino in širino in je tako idealno majhno drevo za sončna in delno senčna mesta na vrtu.

Zelo lepi so tudi njeni elegantno temno lila cvetovi, ki se kot tulipani pokončno postavljajo na vejah, še preden se drevo olista. Če jih pogledamo od bližje, bomo zaznali njihov nežni vonj, v njihovi sredini pa odkrili še nežno roza in kremaste odtenke. Ker ima drevesce razprostrto krošnjo, bo doseglo največji učinek, če ga sadimo kot soliterno rastlino. Namenimo mu humusna, vlažna in propustna tla.

Lilijasta magnolija 'Susan' (Magnolia liliiflora 'Susan')

shutterstock

To majhno, pokončno in široko drevo oziroma košat grm, ki se razraste do okoli štirih metrov v višino in treh metrov v širino, je prav tako idealno za majhne vrtove. S svojimi velikimi, dišečimi in čašastimi cvetovi, ki žarijo v živahnih bordo odtenkih, pomešanih s svetlo roza utrinki iz notranjosti, deluje nadvse elegantno. Odet v bogato cvetje privlači poglede od sredine pomladi pa vse do junija, če je vlage dovolj, pa celo še nekoliko pozneje. Veliki ovalni listi se v jeseni iz nežne zelene obarvajo v zlato rumeno.

shutterstock

Zaradi svoje izjemnosti si je ta magnolija celo priborila prestižno nagrado za vrtne zasluge, ki jo podeljuje priznana vrtnarska organizacija Royal Horticulture Society. Če je prepričala tudi vas, ji ob sajenju namenite globoka, humusna, dobro odcedna in rahlo kisla tla, najbolje pa se počuti na sočnih in polsenčnih zavetnih legah.

Sieboldova magnolija 'Colossus' (Magnolia sieboldii 'Colossus')

Še eno majhno, pokončno drevo oziroma velik košat grm, ki pa se od drugih magnolij za manjše vrtove loči predvsem po tem, da cveti šele poleti, v juniju in juliju. Zraste le okoli dva do štiri metre v višino in širino, poleg cvetov pa so posebnost tudi njegovi veliki, široko ovalni listi. Nadvse zanimiva je njihova barva, saj so na zgornji strani temno modro-zeleni, spodaj pa se svetijo v bolj svetlih, tudi modro-zelenih odtenkih. Jeseni se obarvajo rumeno.

Morda vas bo zanimalo tudi:
- Hoste so kraljice senčnih kotičkov
- Skuštrane, a pompozne - okrasne trave na gredah

Kaj pa cvetovi? Prava poezija, kaj pa drugega … Poleg njihove impresivne velikosti in zanimive čašaste oblike poglede obračajo zaradi izrazito roza prašnikov, ki izstopajo iz snežno belih cvetnih listov. Pa še dišijo za povrhu! Če se napoveduje pozna pozeba, je treba drevesce zaščititi, saj so mladi poganjki za pozebo nekoliko občutljivi. Tudi temu lepotcu najbolj godijo globoka, humuzna, odcedna in rahlo kisla tla ter sončna in polsenčna zavetrna rastišča.

Sulanževa magnolija (Magnolia X soulangeana)

shutterstock

Ker v končni višini doseže skoraj šest metrov, ni čisto za vsak manjši vrt, a ker je njena rast počasna in centimetre pridobiva tudi 20 let in več, se ji ni treba povsem odpovedati, tudi če je vaš prostor nekoliko omejen. Zakaj pa jo sploh uvrščamo v naš izbor? Zaradi njenih izjemnih in dih jemajočih cvetov, seveda! Ogromne bele jajčaste kepe z rožnato vijoličastim prelivom, ki spominjajo na prelepe lokvanje, se na vejah razkazujejo še pred olistanjem. Žal so cvetovi precej občutljivi in pozna zmrzal lahko v celoti uniči njihovo predstavo.

Lepi so tudi njeni do 15 cm veliki listi. So ovalne do eliptične oblike in simpatično zelene barve. Tudi to drevo sadimo v globoka, humuzna, dobro odcedna in nekoliko kisla tla, na sončna in delno senčna zavetna rastišča.

Preverite še:
- Hoste so kraljice senčnih kotičkov
- Skuštrane, a pompozne - okrasne trave na gredah