Skuštrane, a pompozne – okrasne trave na gredah
Pri načrtovanju okrasnih gredic vedno gledamo bolj po rastlinah, ki imajo velike in bujne cvetove ali pa strmimo k takšnim, ki so okrasne v listih. Velikokrat pa pozabimo na nežne rastline, ki doprinesejo zasaditvi tisto piko na i. Med te zagotovo sodijo tudi okrasne trave, ki so lahko okrasne tako po svojih nežnih cvetovih kot tudi v različno obarvanih listih.
Velikokrat, ko pogovor nanese na zasaditvene kombinacije okrasnih gred s travami, se ljudje ustrašijo, češ da so prevelike, da se preveč bujno razraščajo, da pozimi niso lepe in še bi lahko naštevala. Seveda pa so vsi ti zadržki odveč, če poznamo nekaj pravil sajenja in oskrbe teh skuštranih lepotic z edinstvenim karakterjem.
Pri izbiri sorte okrasne trave, ki jo bomo zasadili, je najbolj pomembno, kako velika je greda. Če so nam pri srcu trave, ki so višje, a imamo na voljo zelo malo prostora, bo dovolj ena sadika. Tej damo dovolj prostora, da se razbohoti in prikaže v vsej svoji veličini. Lahko ji dodamo kakšen večji kamen ali skalo in tako doseženo še večji učinek. Kamen je sam po sebi robusten in hladen, za razliko od trav, ki so mehke in nežne. S takšno kombinacijo dosežemo kontrast, ki doprinese gredi urejenost in eleganco. Jeseni večje trave samo povežemo skupaj z vrvjo v stožce. Tako dobimo dodaten okras grede tudi pozimi.
Če v okrasne grede sadimo več sort okrasnih trav skupaj, pazimo, da nižje trave sadimo spredaj, z višjimi pa dvigujemo pogled in tako vizualno podaljšamo gredo, zato jih zasadimo bolj v ozadju. Če po drugi strani izbiramo le nižje trave, je ključno, da le-te sadimo v skupinah, saj bomo z njihovim večjim številom pri zasaditvi lažje dosegli želen učinek. Moramo namreč vedeti, da če na veliko gredo zasadimo samo eno malo rastlino, jo bomo med množico ostalih rastlin nehote izgubili. Z nižjimi vrstami okrasnih trav lahko tudi obrobimo gredo in ustvarimo mehak vizualni prehod na celotno zasaditveno površino.
Barvna pestrost
Čeprav morda ob hitrem odločanju pomislimo, da imamo pri okrasnih travah na voljo samo različne odtenke zelene barve, pa je njihova barvna paleta veliko bolj široka. Tako imajo nekatere liste srebrno modrikaste barve (Festuca sp.), med bolj vpadljivimi so sorte z rumeno obarvanimi listi (Acorus sp.), ne manjkajo niti take z rdečimi odtenki (Imperata red baron). Z različnimi bakrenimi in oranžnimi odtenki razveseljujejo najrazličnejši šaši (Carex sp.), med najlepše okrasne trave pa uvrščamo rastline, ki so temno vijolično, skoraj črno obarvane (Ophiopogon sp.).
Nižje trave v zasaditvah
Velikokrat zastopane trave v zasaditvah so t.i. bilnice (Festuca sp.). S svojimi sivo modrikasto obarvanimi listi so skoraj nepogrešljiv barvni kontrast na gredi. Zanimive so tudi zaradi tega, ker jih lahko uporabimo skoraj v vseh kombinacijah in z njimi ne moremo nikoli zgrešiti.
Trave z imenom kačja brada nimajo nobene povezave s kačami. Njihovo navihano ime pri marsikomu vzpodbudi zanimanje, ko pa jo človek vidi, pa kar ne more mimo nje. So nižje rasti, predvsem pa razvijejo lepe kompaktne kupčke. Čudoviti so njihovi cvetovi, ki spominjajo na cvetove šmarnic. Okrasne pa niso samo v listih in cvetovih ampak tudi po plodovih.
Svoje mesto pri poudarjanju te vrste trav najbolj poudarimo dve.
Prva je Ophiopogon japonucus minor. Ta travica spada med ene najnižjih. Njeno temneje obarvane zelene liste krasijo belo obarvani cvetovi. Če rastlino po cvetenju pogledamo malce od bližje, na njej odkrijemo turkizno modro obarvane plodove. Ravno zaradi teh plodov spadajo med posebne trave, ki ne smejo manjkati na manjših gredah. Res, da so male, a z njihovo večjo številčnostjo lahko dosežemo zelo eleganten efekt.
Črna kačja brada je druga izmed nepogrešljivih trav iz vrst Ophiopogonov. Njeno polno botanično ime je Ophiopogon planiscapus nigrescens. Njeni temni, skoraj črno obarvani listi, so nepogrešljivi dodatek pri izoblikovanju gred, kjer želimo barvno pestrost tudi pozimi. Ta temna barva listov pride najmočneje do izraza v gredah, kjer so kot zastirka uporabljeni svetli kamni ali prod. Posebna pa ni samo po barvi listov, presenetijo nas tudi svetlo vijolično obarvani zvončasti cvetovi in temno vijolični okrogli plodovi.
Srednje visoke trave v zasaditvah
Med okrasnimi travami, s katerimi ne morete zgrešiti v zasaditvah, najpogosteje najdemo perjanke (Pennisetum sp.). Te nas ne razveseljujejo samo z zelenimi listi, ampak so izredno dekorativni tudi njihovi cvetovi. Ti so, ko se na njih ulovijo kapljice jutranje rose, videti kot da nosijo male kristale.
Okrasna trava s pajčolanastim izgledom, ki s ponosom dviguje svoja socvetja višje nad zelene liste, je masnica (Deschampsia sp.). Ravno ta socvetja jo uvrščajo med posebnice, še posebno pa je rastlina nepogrešljiva pri zasaditvah na večje skalnjake. Ta trava je razširjena po vsem svetu, na naravnih rastiščih pa jo najdemo tudi pri nas.
V senčen del grede, pod večja drevesa lahko zasadimo bekice (Luzula sp.). Imenujemo jih tudi dlakave bekice, saj razvijejo puhaste vataste cvetove, ki krasijo konce listnih poganjkov. Lepo uspevajo tudi v kombinaciji z iglavci, saj jim rahlo zakisana tla dobro denejo.
Višje trave v zasaditvah
Da ne bodo v ospredju samo nižje trave, poudarimo tudi višje lepotice. Med najbolj znane in priljubljene okrasne trave najpogosteje uvrščamo pampaške trave (Cortaderia sp.). Vsak izmed nas jo je opazil na kakšnem vrtu, če ne zaradi njene posebne in bujne razrasti, pa zaradi njenih metličastih cvetov. Ravno zaradi teh cvetov jo uvrščamo med ene najlepših visokih trav. Pampaška trava pride najbolj do izraza, če ji namenimo poseben prostor v vrtu, ki je namenjen samo njej. Starejša kot je rastlina, več cvetov razvije, zato je njeno mesto nekje v središču vrta. Nikoli je ne sadimo v kot, saj tam ne bo mogla pokazati svoje veličine. Najbolj poznane so nam sorte z belimi cvetovi, obstajajo pa tudi sorte z roza cvetovi, ki pa so ravno zaradi večje občutljivosti na mraz pri nas redkeje zastopane v zasaditvah.
Od višjih trav v naših vrtovih največkrat zasledimo kitajske trstikovce (Miscanthus sp.). Te trave so lahko enobarvne ali pisane. Med najbolj poznane trstikovce spadajo zebrasti, pri katerih so listi rumeno zeleno obarvani, cvetovi pa so navadno v rjavkastih in bakrenih odtenkih. Slednje se pogosto uporablja tudi za rezano cvetje v najrazličnejših šopkih.
Svoje mesto med visokimi travami ima tudi okrasno proso (Panicum sp.). Njihova strogo pokončna rast mu daje poseben pomen, prav zaradi te karakteristike pa ga tudi lažje umestimo na manjši prostor. Zanimiva je tudi njegova jesenska obarvanost listov - odvisno od sorte jeseni pridobi od rumene do rdečkaste odtenke. Tudi njegova socvetja velikokrat uporabljamo za rezano cvetje, plodove pa za prehrano naših pernatih živali.
Naštete so le nekatere najbolj pogoste sorte, seveda pa je v ponudbi okrasnih trav mogoče najti še marsikaj drugega. Ob tako široki ponudbi je bistveno predvsem to, da vemo, kaj želimo z izbranimi rastlinami ustvariti v zasaditvi, koliko prostora jim bomo namenili in pa seveda, katere rastline bomo sadili okoli njih. Trave se razrastejo, vsako leto je rastlina večja in zato ji moramo nameniti dovolj prostora. Nižje trave se relativno počasneje razraščajo kot večje sorte. Seveda pa je to odvisno največ od tega, kako jih oskrbujemo skozi vse leto.
Oskrba
Okrasne trave spadajo med manj zahtevne rastline glede oskrbe. Ob saditvi jih sadimo v s hranili obogateno humusno zemljo. To v praksi pomeni, da bodo dobro uspevale, če jih posadimo kar v navadno vrtno zemljo. Pomembno je, da jim v sušnih letih namenimo dovolj vlage. Kot ostale rastline jih moramo spomladi pognojiti, da jim zagotovimo začetno količino hranil, ki je potrebna, da se razvijejo v lepe in bujne rastline.
Predvsem pri višjih travah je pomembno, da jih na jesen zvežemo skupaj z vrvjo, kar pripomore predvsem spomladi pri lažji rezi posušenih poganjkov. Režemo jih vedno po drugi polovici marca, ker so takrat nevarnosti pozeb manjše. Pri zimzelenih travah pa spomladi očistimo samo suhe in poškodovane liste ter posušene cvetove.
Kam jih lahko umestimo?
Okrasne trave so lep dodatek na skalnjaku, pa tudi v večjih ali manjših gredah. Nepogrešljive so tudi pri zasaditvi od vodnih motivih, kjer pripomorejo k bolj naravnem videzu. Okrasne trave pa ne sodijo samo v zasaditvene kombinacije na gredah, ampak tudi v posode. V zadnjem času so nepogrešljive pri zasaditvah korit za na balkone, izredno lepe pa so tudi kot samostojne rastline v loncih.
Uporaba okrasnih trav v zasaditvah se je pojavila šele v drugi polovici 20. stoletja, dandanes pa so postale praktično nepogrešljiv del pri urejanju okrasnih gred ob hišah. Z njimi lahko z relativno malo truda dosežemo res velike učinke. Predvsem zaradi njihove nezahtevnosti in trpežnosti nam bodo krasile vrtove še vrsto let.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
