Kako se lotiti zasaditve balkonskih rastlin?
Bujno zasajena balkonska korita, ki jih postavimo na okenske police ali obesimo na ograje balkonov in teras, so dragocen in vedno opazen okras našega doma. A lepe zasaditve ne nastanejo same od sebe – za rezultat, na katerega bomo ponosni, so potrebne dobre priprave. Že veste, kako se boste letos lotili zasajevanja?
Ko se odločamo o tem, kakšno balkonsko cvetje bomo izbrali za letošnje zasaditve balkonov in oken, je pomembno, da si še pred nakupom v glavi ali na papirju skiciramo idejno zasaditev, ki bi jo radi realizirali. Razmisliti moramo, ali smo bili zadovoljni z videzom cvetličnih korit v preteklosti in kaj bi radi spremenili. Odgovorimo si na vprašanje, ali bi radi imeli enotno zasaditev, ali pa raje razgibano ali pa celo malce bolj nenavadno. Lahko razmišljamo tudi o barvi cvetja, izbiramo med toplimi ali hladnimi barvami, med kontrastnimi ali harmoničnimi zasaditvami.
Prave rastline za prave pogoje
V igri barv ne upoštevamo le barve cvetja, pač pa vedno razmislimo tudi, kako se bo vse skupaj povezalo z barvo naše fasade. Še najbolje je, če si vzamemo nekaj časa in narišemo skice naše hiše, ki jo pobarvamo v naravni barvi fasade. Nato pa lahko na to skico dorišemo zasaditve v različnih barvah in izberemo tako, ki nam najbolj ustreza. Upoštevati moramo tudi, na katero stran neba imamo usmerjen balkon ali teraso. Večina balkonskih rastlin izvira iz južnih toplih krajev iz Afrike in Južne Amerike. Tako jim južna, zahodna in vzhodna lega najbolj godi.
Zato, da bo izbor rastlin ustrezen, je pri načrtovanju zasaditev balkonov in teras nujno treba upoštevati zunanje vplive na izbranem mestu. To je praktično glavni dejavnik, ki določa, ali bodo naše zasaditve uspešno preživele sezono, nanj pa je zelo težko ali praktično nemogoče vplivati. Tako moramo za senčne lege izbrati primerne rastline, ki uspevajo v senci. V kolikor bomo v senco postavili rastlino, ki mora biti na soncu, potem bo ta rastlina cvetela manj, imela bo več listne mase, rast bo razpotegnjena in manj bo odporna na škodljivce in bolezni. Primeri takih sončnih rastlin, ki jim senca ne prija so pelargonije, petunije, lotos, portulak, sanvitalija in še bi lahko naštevali. Tudi obratno ne smemo sencoljubnih rastlin (fuksija, vodenka) postaviti na sončne lege.
Namesto klasičnih, korita z vodno rezervo
Največja naša skrb, ko rastline rastejo in cvetijo, je oskrba z vodo in hranili. Pri večini rastlin mora biti substrat stalno vlažen, hkrati pa rastline ne smejo stati v vodi. V kolikor so korenine v stoječi vodi, začnejo gniti. Koreninska gniloba pa je neštetokrat vzrok za propad rastlin. Uničene korenine namreč ne morejo črpati vode in hranilnih snovi, turgor oz. pritisk v celicah rastlin pade in rastlina pokaže znake pomanjkanja vode, postane uvela. Običajno takrat, ko vidimo tako rastlino, ne pomislimo na preobilico vode, ampak na pomanjkanje. In tako naredimo največjo napako ter rastlino ponovno zalijemo. Take rastline so obsojene na propad. Zato moramo poskrbeti za drenažo, ki omogoča nemoteno odtekanje vode.
V kolikor imamo izbrana korita z vodnim zbiralnikom in plovcem, ki nam pokaže, kdaj gladina vode upade, ni bojazni, da bi korenine zgnile. Voda je v teh koritih od substrata in koreninske mase ločena s plastično perforirano plastjo, skozi katero po potrebi voda preide v substrat. Pri tej vrsti korit moramo paziti le, da so na ravni podlagi oz. da na balkonski ograji ne visijo postrani. V tem primeru namreč vodni zbiralnik ni vodoraven in voda je lahko le v nižjem delu zbiralnika. Tako pa lahko plovec pokaže napačno stanje. Če je plovec na strani, kjer je voda odtekla, bo pokazal, da je vode premalo, če je v delu korita, kjer je del zbiralnika napolnjen z vodo, pa nam bo sporočal, da je vode dovolj, čeprav bo zbiralnik v resnici napol prazen. V takem primeru ne bomo izkoristili pravega namena korita z vodnim zbiralnikom, s katerim so njegovi izumitelji želeli doseči, da lahko balkonsko cvetje zalivamo le dvakrat tedensko, ob tem pa količina vode ostaja ravno pravšnja in imajo tako rastline ves čas idealne pogoje.
Poleg posod iz plastičnih mas se lahko odločimo za uporabo glinenih posod. Te posode so bolj naravne, je treba pa upoštevati, da so tudi bolj porozne. V njih voda hitreje izhlapeva iz substrata, saj izhlapeva tudi skozi pore sten posode. Zato moramo zalivati bolj pogosto. Pozabiti ne smemo tudi na barvo izbranih posod. Če bomo izbrali temnejše barve, moramo upoštevati, da se bodo take posode bolj segrevale pod toplimi sončnimi žarki.
Dozirniki za dodajanje hranilnih snovi
Vidimo, da je poleg izbora balkonskega cvetja pomemben tudi pravilni izbor okrasnih posod oz. korit. Nato pa moramo glede na to, da je substrata v posodah zelo malo in, da pričakujemo od balkonskega cvetja cvetoči okras preko celega leta vse do jeseni, oskrbeti te rastline še s hranilnimi snovmi. Tako si lahko priskrbimo tekoča hranila, hranila v granulah, topljivem prašku, lahko pa izberemo rešitev, da na balkonu oskrbimo korita z namakalnim sistemom, ki ima možnost uporabe dozatorja hranilnih snovi.
V sodobnih zasaditvah je pri izboru rastlin veliko manj omejitev, kot smo bili tega vajeni v preteklosti. Tako se sedaj brez problemov v novih podobah kot predstavnice skupine okrasnih rastlin za balkonske zasaditve pojavljajo tudi rastline, ki smo jih vajeni videti v gredicah na vrtovih. Tudi stereotip sobnih rastlin nima več jasno začrtane meje, katere rastline so samo sobne rastline in katere lahko preko poletja gojimo na balkonih. Še vedno pa lahko ostanemo zvesti tradiciji in se odločimo za kraljico balkonskih zasaditev pelargonijo ali pa njeno prvo spremljevalko petunijo. Tudi ti dve dami znata spreminjati svoja oblačila v različnih odtenkih barv.
Moderne petunije
Rod petunij (Petunia) obsega 35 različnih cvetočih vrst, ki izvirajo iz Južne Amerike. Zanimivo je, da so predstavnice družine razhudnikovk (Solanaceae), v katero spadajo tudi krompir, paradižnik, paprika ... Res zanimiva genetska povezava. Če si bolj podrobno pogledamo obliko cvetov, so si res malo podobni, s to razliko, da so cvetovi pri petunijah različne velikosti in seveda prekrivajo celotno barvno paleto. Cvetijo od maja do pozne jeseni. Za svojo uspešno rast potrebujejo dnevno vsaj pet ur sonca. Lahko so na zelo izpostavljenih sončnih vročih legah, vendar potrebujejo stalno vlažen substrat. V primeru, da se petunije presušijo, stebla pri bazi ostanejo gola. Listi se tam zelo hitro posušijo in odpadejo. Zato je pomembno vsakodnevno temeljito zalivanje. Pomembno je tudi izdatno gnojenje, saj rastline ob obilici cvetov potrebujejo veliko hranilnih snovi.
Ker petunije izhajajo iz Južne Amerike, so jih poznali že Maji in Inki. Verjeli so, da ima vonj petunij magično moč in odganja pošasti iz podzemlja in duhove. Iz cvetnih brstov so izdelovali magične napoje. Nekateri verjamejo, da petunije rastejo tam, kjer so polja pozitivne energije in nasprotno se njihova rast ustavi, kjer je negativno sevanje.
Sorodni rod petunijam je rod Calibrachoa. Vsi poznamo »milijon zvončkov«. Te rastline oblikujejo, kot že ime pove, ogromno cvetov, ki so zelo podobni petunijam, vendar so za polovico manjši.
Konec 20. stoletja so na Japonskem iz brazilske petunije z genetskim inženiringom ustvarili surfinije. Ime so žlahtnitelji na Japonskem zaščitili in velja le za nekatere sorte visečih petunij. Surfinije so dame, ki zelo hitro rastejo. Tako je potrebno v mešanih zasaditvah dodati rastline, ki ravno tako hitro rastejo, v nasprotnem primeru jih surfinije prerastejo. Zato poleg surfinij posadimo diascijo, bidens, verbeno, strukturne rastline … A vendar pozor - kombinacija surfinije in bršljanke v istem koritu se ne obnese, ker bodo surfinije bršljanke prerastle. Pri surfinijah je pogosta listna bledica oz. kloroza. Da se temu ognemo, jih dvakrat tedensko gnojimo s specialnimi gnojili, ki vsebujejo mikrohranilo železo.
»Trendy« pelargonije
Slovenci smo tradicionalisti in, ko beseda steče na pogovor o balkonskih rastlinah, se vedno ustavi pri pelargonijah. Za naše področje so najbolj pogoste navadne pokončne pelargonije (Pelargonium zonale) in prevešajoče pelargonije bršljanke (Pelargonium peltatum).
Rod pelargonij obsega do 280 vrst in v večji meri izvirajo iz Južne Afrike, Azije in Avstralije ter nekaterih otokov Indijskega oceana. V Evropo so jih zaneslo 1701 leta. V domovini so pelargonije vednozelene trajnice, vendar jih pri nas gojimo kot enoletnice. To je predvsem zaradi zimskega obdobja in dejstva, da nimamo ustreznih prostorov, kjer bi te rastline lahko prezimili. Hkrati pa potrebujemo mlade rastline, ki so nižje rasti. Ime pelargonij izhaja iz grške besede pelargos, kar pomeni štorklja, saj semenska glavica po videzu spominja na štorkljin kljun.
Tudi pelargonije potrebujejo za svojo rast vsaj pet ur sonca, so odporne na vročino in uspevajo na najbolj vročih sončnih legah. Pomembno je redno zalivanje, saj se ravno na teh legah substrat v posodah hitro posuši.
Odštekane kombinacije, ki vabijo čebele
Pri sodobnih zasaditvah obsega pojem balkonske rastline široko paleto rastlin, ki jih pač sadimo na balkone. Stereotipi gredo počasi v pozabo in mešane zasaditve so vse bolj pogoste. Pri mešanih zasaditvah se igramo s kombinacijami barv, struktur in tekstur. Ob izbiri rastlin, ki jih želimo posaditi skupaj, moramo upoštevati, da vse rastline potrebujejo enake rastne pogoje. Neverjetno kako lepe so lahko okrasne koprive. In koliko barvnih kombinacij in oblik listov nam ponujajo. Posadite jih na svetlo, saj v senci izgubijo svojo barvitost.
Trajnostni razvoj in ozaveščenost potrošnikov sta oblikovala nov trend pri vzgoji okrasnih rastlin. Ni več pomembna samo lepota cvetov, ampak je vedno bolj pomembna medovitost rastlin. Skrb za čebele je nuja, saj brez čebel ni oplojenih semen in posledično lahko primanjkuje hrane. Zato so žlahtnitelji vzgojili nove sorte, ki so prave lepotice, poleg tega pa razveseljujejo tudi čebele.
Poleg cvetic tudi skrb za samooskrbo
Samooskrba je beseda, ki je v sedanjiku zmagovalka. Kaj lahko imamo na balkonih, poleg standardnega balkonskega cvetja? Odgovor je preprost. Okrasno zelenjavo, jagode, plodovke. Neverjetno kakšne sorte lahko kupimo in posadimo v posode. Predvsem moramo vedeti, da zelišča in plodovke bolj uspešno rastejo na sončnih legah. Če imamo zelišča v senci, potem imajo manj eteričnih olj in so manj aromatična. Tudi plodovke v senci ne uspevajo dobro. Zaradi sence manj cvetijo in posledično dozori manj plodov.
Kaj saditi v senci?
Cvetovi fuksij v vetru plešejo kot prima balerine. Imamo lepo paleto sort, ki se uspešno grmasto razraščajo in kraljujejo v senci. V njihovi družbi uspevajo še navadne vodenke, klasične gomoljne begonije, lobelija in strukturne rastline.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
