mediaspeed.net

Kaj se dogaja s Savino Atai? Kot je zaupala svojim prijateljem na družbenem omrežju, se ne počuti najbolje. »Lasje: ena velika zavozlana kepa. Očke: motne od vročine. Trepanice: skuštrane. Nosek: rdeč od smrkanja. Počutje: kašljanje in vsaka mišica boli.«

Savina je torej zbolela, zaradi česar se ne počuti nič kaj magično in sijočo, a tako pač je, ugotavlja namreč, da pridejo tudi trenutki, ko nas življenje malo ustavi in malo zamakne vse, kar hočemo odkljukati v tistem tednu.

»Dnevi, ko če tudi nimamo zdravstvenega izziva, nič ne moremo in vse, kar zmoremo je: nič. Ko se v takih trenutkih objamemo in sprejmemo, pa sprostimo-jih vzamemo, kot darilo, čeprav izgledajo vse prej kot to: potem se začne dogajati čarobnost. In zgodi se razumevanje, zakaj nas je Univerzum malo ustavil ter povabil, da se v tišini potopimo vase. Ker nam samo tako lahko pove določene stvari in sčisti, kar se ima za sčistiti, da se naredi nov prostor, za novo energijo. Nekaj, kar izgleda korak nazaj, je v resnici nabiranje moči in jasnosti, da bo naslednji korak v pravo smer in še bolj veličasten. Vsaka nova višava v našem življenju ima najprej preizkušnjo, vedno! Včasih več le teh,v več oblikah,« poudarja Sabina in dodaja, da lahko zgolj s sprejemanjem pokažemo, da smo pripravljeni na naslednjo stopnjo.

Kot pojasnjuje, se s takšnimi trenutki ne spopada kot bojevnica, veliko se namreč smili sama sebi in se pritožuje, šele na to preide v fazo, ko se lahko odpre, se potopi vase in začne poslušati. »Sprejmem darilo. Ker je vedno darilo, ob vsaki preizkušnji. In to kakšno!!! Mojega danes, po dnevu velikega smiljenja sama sebi in dvoma vase, že odvijam.«