Pixabay

Paprika v primerjavi s paradižnikom zahteva še toplejšo zemljo in tudi toplejše dneve. Zato jo na prosto vedno presajamo šele po ledenih možeh. Pred presajanjem naj bodo sadike vsaj teden dni že na prostem, posebej če vzgajamo sadike na oknih ali v ponoči in podnevi popolnoma odprtem rastlinjaku. Temu rečemo utrjevanje sadik. Tako bodo pripravljene tudi na nekoliko manj ugodne razmere zunaj na vrtu. Vsekakor pa svetujem, da sadike pred popolnim prestavljanjem na prosto iz toplih prostorov zalijete s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Od domačih pripravkov pa sta najprimernejša pripravek iz nadzemnih delov baldrijana ali regratov pripravek.

Profimedia

Sajenje na stalno mesto

Paprika se najbolje počuti v rastlinjaku, čeprav marsikdo meni drugače. Res pa je, da potrebuje še bolj redno in obilno namakanje kot paradižnik. Če tega ni, so plodovi lahki in niso mesnati, zato so številni prepričani, da rastlinjak za papriko ni najboljši dom. Na vrtu jih sadimo na najbolj sončne grede, pri tem pazimo, da jih ne posadimo tako, da jih bodo poleti senčile višje rastline, kot sta paradižnik ali visoki fižol. Potrebujejo manj prostora kot paradižnik. Sadimo jih kakih 50 x 50 cm narazen, čilije lahko še nekoliko bolj skupaj.

Poleti je paprika zelo žejna

Dreamstime

Ne pozabite, paprika potrebuje poleti skoraj več vode kot paradižnik. Zelo težko jo boste dobro zalili, če boste vodo nosili samo z zalivalkami. Zato so zastirke skoraj nujno potrebne, in če ne gre drugače, si pomagajte s plastenkami. Odstranite ali preluknjajte zamašek, odrežite dno in plastenko z luknjicami preluknjajte še do polovice od zamaška navzdol. Nato jo zakopljite z zamaškom navzdol v zemljo tik ob vsaki rastlini paprike in napolnite z vodo. Če je zemlja zelo izsušena, boste morali to ponoviti, saj bo voda sprva kar iztekala iz plastenke. Ob taki »instalaciji« papriki vode čez dan ne bo zmanjkalo. Tudi pri nas se sicer že dobijo posebne glinaste posode iz porozne gline (posode olla), ki lahko nadomestijo te plastenke.