V iskanju Erosa
Sezono 2019/20 v Mali Drami nadaljujejo s Platonovim Simpozijem. Avtorski projekt je nastal v koprodukciji z AGRFT, v njem pa nastopajo samo igralke, čeprav so "udeleženci Simpozija" pri Platonu samo moški.
Avtorji priredbe in dodatnih besedil so ustvarjalci uprizoritve. V predstavi igrajo: Petra Govc, Lucija Harum, Maja Končar, Ana Pavlin, Nina Valič, Nika Vidic in Barbara Žefran. Režiser uprizoritve je Luka Marcen, dramaturginja Tery Žeželj, scenografka Sara Slivnik, kostumografka Ana Janc, avtor glasbe Martin Vogrin, lektorica Kristina Anželj, koreografka Aja Zupanec in oblikovalec svetlobe Vlado Glavan.
"Platon je v Simpoziju – enem svojih ključnih dialogov in premislekov o ljubezni sploh – v ospredje postavil druženje, »so-pitje«, zabavo in predvsem pogovor: v usta sedmih modrih mož je položil sedem poskusov dostopa do Erosa. Vsak po svoje, iz svoje izkušnje in znanja, se mu poskušajo simpoziasti čim bolj približati – ne glede na to, kako daleč od bistva so v resnici. Poslušajo se in drug drugega vlečejo vsak v svojo meglico iskanja prave barve, oblike, vonja, okusa in narave ljubezni. Morda je ravno polifonija misli tisto, kar Erosa dela bolj otipljivega in bližjega. Pri tem se v trenutku, ko bi moral spregovoriti, začne kolcati le enemu. Kolikokrat se začne kolcati meni, ko bi moral govoriti o ljubezni? Ali morda samo misliti o njej. Iskati njeno pravo obliko. Da je o njej nujno premišljati, me prepričuje nebroj zgodb, podob in slik, umetniških del iz zgodovine in sodobnosti, ki bi jih lahko razumeli kot vedno nove in nove poskuse artikuliranja ljubezni. A bolj ko se trudim razmišljati, bolj se mi zdi, da 2300 let kasneje nismo nič bliže odgovoru, samo pogovarjamo se manj – in manj je treba misliti o tem. Ljubezen in »dialogi o ljubezni« so na videz še vedno povsod: pogosto ujeti v nove in nove instantne oblike, televizijske šove, emotikone in slike, vedno vezani na zakoreninjene obrazce – ljubezen je le ljubezen do nekoga, je vezana na moškega in žensko, je partnerski odnos, je seksualnost. In je osamljenost, ko tega ni. Današnja družba postavlja ljubezen v vrsto produktov, v potrošniško prakso in se zapira v okvir in ideal varnosti, po kateri vsi tako zelo hlepimo. A ljubezen je v prvi vrsti tveganje. Je izstopanje iz družbenih normativov in kot taka polje čiste resnice, ki gre onkraj posameznika in onkraj vseh družbenih okovij. A ne glede na to so takšni simpoziji o ljubezni še vedno tudi moj (intimni) vsakdan. Ljubezen nastaja v govoru in zato se pogovori tolikokrat ustavijo ob tej veliki temi. Govoriti o ljubezni je užitek. In tudi gledališče je ljubezen. Raziskovanje na videz nedotakljivega znotraj gledališča prinaša novo polifonijo misli, ki me morda pripelje malo bliže nečemu malce bolj otipljivemu. Ljubezen je občutek manka, ki ga poskušam zapolniti z gledališčem. Zato si želim tudi danes najti način, da povem hvalnico Erosu," je ob tem povedal režiser Luka Marcen.
Simpozij je na svoji premieri v petek požel dolgotrajen aplavz, že nocoj pa si lahko ogledate prvo ponovitev.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
