Pixabay

Motnje s katerimi se soočajo otroci s težavami senzornega procesiranja so vidne v obliki neustreznega vedenja in učnih težav. Kot pojasnjuje Katja Godnič dipl. delovna terapevtka in ustanoviteljica centra za delovno terapijo in senzorno integracijo Mavrica 6, gre za zapleten nevrološki proces, težave na področju procesiranja pa lahko nastanejo zaradi nepravilne zaznave, predelave in uporabe senzornih prilivov. Slednje vpliva na otrokovo počutje ter odzive na vsakodnevno izvedbo različnih aktivnosti v ožjem in širšem okolju, kot je denimo skrb zase, dnevne aktivnosti, gibalni razvoj, igra, izobraževanje, prosti čas, sodelovanje v družbi …

Kako pomagati?

V veliko pomoč je ASI delovna terapija, ki jo strokovno usposobljeni terapevti v Sloveniji izvajajo že več kot desetletje. Gre za metode, ki lahko precej olajšajo življenje otrok in celotne družine. A za kakšno terapijo pravzaprav gre? »ASI terapija (Ayersova terapija senzorne integracije) je metoda, ki se uporablja pri otrocih z izzivi v senzornem procesiranju. Ti otroci imajo lahko težave pri obdelavi senzornih dražljajev, kar vpliva na njihovo vedenje, učenje in sposobnost vsakodnevnega delovanja. Terapijo je razvila dr. A. Jean Ayres, delovna terapevtka z doktoratom iz otroške psihologije. Prilagojena je za izboljšanje otrokove sposobnosti zaznavanja, razumevanja in uporabe senzornih informacij,« pojasnjuje Godničeva.

Dreamstime

Kako poteka ASI terapija?

Sogovornica pojasnjuje, da se terapija izvaja v strukturirani senzorni sobi, opremljeni s posebej zasnovanimi pripomočki, kot so različne gugalnice, trampolini, žoge, različni taktilni materiali, plezalne stene, blazine ipd. Vse se odvija skozi igro, ki je pri otroku osnovni temelj učenja za življenje.

Igralne aktivnosti so namensko usmerjene v:

• izboljšanje ravnotežja, koordinacije, fine motorike in prostorske orientacije,
• taktilno stimulacijo: terapevti otroku omogočajo raziskovanje različnih tekstur (pesek, zemlja, listje, penasti materiali, igra s sluzijo) za spodbujanje občutka za dotik,
• vestibularno stimulacijo: uporabljamo nihajoče gibalne pripomočke (gugalnice), da otroku pomagamo razviti ravnotežje in prostorsko orientacijo,
• proprioceptivne aktivnosti: vključujejo dvigovanje težjih predmetov, vlečenje, potiskanje in prenašanje bremen, kar spodbuja občutek za telo in krepi zavedanje,
• senzorično-motorične igre: igre, ki združujejo več čutov hkrati (npr. sledenje predmetom med gibanjem), spodbujajo možgansko integracijo – povezave,
• strategije za uravnavanje dražljajev: otroci se učijo, kako se pomiriti, ko so preobremenjeni, ali kako se aktivirati, ko so premalo odzivni.

  

  Shutterstock

Cilji ASI terapije:

• Izboljšanje senzornega procesiranja (npr. zaznavanje dotika, ravnotežja, propriocepcije),
• Izboljšanje vizualno-motorične kontrole (izboljšanje grafomotorike in branja),
• Razvoj motoričnih spretnosti (gibanje, koordinacija, ravnotežje),
• Povečanje tolerance na dražljaje (zmanjšanje senzorne preobčutljivosti),
• Spodbujanje čustvene regulacije in koncentracije,
• Krepitev samozavesti in samostojnosti pri vsakodnevnih aktivnostih.

Kako se kažejo izboljšave?

• Otrok se razbremeni: lažje in aktivneje se vključuje v aktivnosti vsakdanjega življenja,
• Vedenjske spremembe: otrok postane manj razdražljiv, bolj potrpežljiv in se bolje sooča z novimi situacijami,
• Izboljšana koncentracija in sodelovanje: lažje se osredotoči na naloge in vztraja pri njih,
• Napredek v motoričnih spretnostih: boljša koordinacija, ravnotežja in fino-motorične sposobnosti/spretnosti,
• Zmanjšanje senzorne preobremenjenosti: otroci postanejo bolj tolerantni na glasne zvoke, teksture, okuse ali druge dražljaje,
• Samozavest in samostojnost: postanejo bolj samozavestni pri oblačenju, hranjenju, igri in drugih dnevnih aktivnostih,
• Boljše socialne interakcije: otrok lažje komunicira in se vključi v igro z vrstniki in širšo okolico.