Shutterstock

Glavni avtor projekta – raziskavo so predstavili na srečanju Ameriškega kemijskega združenja – je profesor inženiringa na kalifornijski univerzi v Los Angelesu (UCLA) dr. Sanjay Mohanty. Povedal je, da njihov namen ni strašiti ljudi, saj znanstveniki še ne vedo, ali je mikroplastika za nas škodljiva ali ne. Odločitev, ali se ji bomo čim bolj izogibali, je torej samo naša. Glede na pretekle raziskave ocenjujejo, da na leto zaužijemo med 39.000 in 52.000 delcev mikroplastike. Povsod okoli nas je. A žvečilni gumi je edina hrana, ki je lahko dobesedno plastična. Žvečilni gumiji vsebujejo arome, sladila in nekaj drugih dodatkov, osnova pa je gumijasta snov. V tistih, ki so »naravni«, je rastlinski polimer, kot je drevesni sok, za sintetične žvečilke pa se uporabljajo sintetične osnove iz polimerov (plastike) na osnovi nafte.

Tudi v »naravnih« žvečilkah

Raziskovalci so pregledali pet vrst sintetičnih žvečilnih gumijev in pet »naravnih«. Pričakovali so, da sintetični vsebujejo več mikroplastike, a presenečeni ugotovili, da je mikroplastike skoraj enako tudi v tistih, ki se prodajajo kot naravni. Mohanty pravi, da jih je to zmedlo, saj ne vejo, kaj bi lahko bil izvor plastike v naravnih žvečilkah.

V povprečju se na vsak gram žvečilnega gumija sprosti povprečno sto delcev mikroplastike, nekateri pa v slino sprostijo tudi do 600 delcev na gram. En žvečilni gumi sicer običajno tehta od dva do šest gramov. Raziskovalci so ugotovili tudi, da tako sintetični kot naravni vsebujejo enako vrsto polimerov, največ poliolefinov, vrste plastike, ki vključuje polietilen in polipropilen. Žvečilke, ki jih imajo še posebej radi otroci, tako neposredno v naše telo dodajajo mikroplastiko, za katero še nihče ne ve, kako škodljiva je. Plava pa že v naši krvi in materinem mleku.

Objavljeno v reviji Jana,  št. 15, 15. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana