Profimedia

Mnogi med njimi so resnično to: rastlinam pomagajo premagovati številne težave, stres zaradi prenizkih temperatur, vročino, poškodbe po toči, škodljivcih … Meni so zelo ljubi in tudi v uradnih poskusih so izkazali svojo učinkovitost.

Biostimulanse, ki jih uporabljamo za krepitev rastlin, lahko uvrstimo v tri skupine. V prvi so izvlečki morskih alg, v drugi različne aminokisline, v tretji pa izvlečki rastlin.

Učinkujejo tudi alge iz domačih ribnikov

Pripravki iz prve skupine so narejeni kot izvlečki morskih alg, vendar sem lani dobila informacijo, da učinkujejo tudi alge iz domačih ribnikov. Edino, kar bi vas opozorila, je, da če v ribnikih uporabljate karkoli, kar je namenjeno čiščenju vode, potem take alge seveda niso primerne za uporabo na rastlinah. Zagotovo pa so odličen kompostni material.

Miša Pušenjak

Pred kratkim sem našla tudi recept: namočimo jih v vodo – 20 odstotkov posode alg in do vrha napolnjen lonec z vodo. Pustimo stati 12–24 ur, nato precedimo in seveda takoj uporabimo. S tem lahko zalivamo ali škropimo. Tudi zdaj bi jaz z algami zalila vse rastline, ki so na prostem ali v rastlinjaku.

Zanimivo je, da so pozitivne učinke morskih alg na rastline ugotovili v Franciji, ob Atlantiku.

Tam kljub pogosto zelo visoki zračni vlagi in padavinam nekaterim kmetom krompir ni zbolel. Ko so preučevali ta fenomen, so ugotovili, da vsi ti pridelovalci gnojijo z morskimi algami, ki jih je tam seveda v izobilju. To je pripeljalo do številnih raziskav in prav vse dokazujejo prednosti uporabe morskih alg.

Sprva – in še danes  – so jih uporabljali kot gnojilo za tla. Alge imajo velik vpliv na razvoj koreninskega sistema. Kmalu so izvlečke ponudili na trgu kot listna gnojila, biostimulanse in kot take jih najpogosteje uporabljamo še danes. Zdaj pa dobimo na trgu že tudi hladno stiskane alge, ki imajo še večjo življenjsko moč in seveda tudi učinek.

Preberite tudi:

• Miša Pušenjak svetuje: Stročnic ni na ekološkem vrtu nikoli preveč
• Stebričasto sadje je idealno za žive meje in majhne vrtove

Sama jih uporabljam kot listno gnojilo

Z njimi škropim, kadar se pripravlja stresna situacija. Prav tako jih uporabljam kot gnojilo, z istim pripravkom zalivam. Običajno setev zalijem s čistimi algami, večer pred presajanjem sadik pa jih zalijem še enkrat. Prav tako vedno po presajanju balkonskega cvetja v prvo vodo za zalivanje dodam morske alge. Res pomagajo koreninam rastlin, da se hitro razrastejo.

V sezoni pa običajno enkrat mesečno ali pa pred napovedjo skoka temperature vse svoje balkonske lepotice zalijem tako, da gre tekočina tudi po listih.

In še: takoj po poškodbi zaradi toče (najpogosteje), vetra ali škodljivcev poškropimo posevek s čistimi morskimi algami. Te hitro zaprejo rane, s tem pa preprečijo vstop glivicam in drugim boleznim v rastline. Šele čez dan ali dva pa, ko pregledate posevek, uporabite ustrezen (naravni) fungicid, ki pa mu dodajte aminokisline za hitro obraščanje.

Aminokisline so nujni sestavni del narave

Osnovna vloga aminokislin je izgradnja beljakovin. V naravi obstajajo številne aminokisline, a le dvajset jih je v beljakovinah celic. Vendar se brez prisotnosti aminokislin ne more izvajati in končati prav noben biološki proces. So torej nujni sestavni del narave in vsake celice rastlin.

Prav tako imajo aminokisline različno pomembnost v različnih bioloških ciklusih rastlin. Tega se je dobro zavedati, ko se odločamo, kateri pripravek bi kupili. Žal moram povedati, da na nekaterih pripravkih ne najdete oznak. V malih koncentracijah rastlina vedno nujno potrebuje lizin, triptofan in metionin.

Prolin sodeluje v procesih ravnanja z vodo v rastlini, krepi celične stene rastlin, s čimer postanejo rastline odpornejše proti temperaturnemu stresu in tudi boleznim ter škodljivcem, ki jim debelejše, trše celične stene ne ustrezajo.

Miša Pušenjak

Glicin je potreben za oblikovanje rastlinskih tkiv, je tudi osnovna sestavina celic klorofila. Zato sodeluje predvsem pri obnovi tkiv po poškodbah, rasti in razvoju rastline, ima pa tudi velik pomen pri obrambi rastlin pred klorozami.

Lizin in arginin pa pospešujeta fotosintezo in predvsem podaljšujeta življenje rastlin, s tem pa spodbujata kakovostnejši pridelek. Arginin sodeluje pri razvoju koreninskega sistema in tvorjenju rastlinskih hormonov.

Izvlečki iz rastlin kot biostimulatorji

Že dve leti v trgovinah najdemo tudi rastlinske izvlečke kot pripomoček za boljšo rast in razvoj rastlin. Gre za pripravek, ki vsebuje izvlečke kopriv, vrbovega lubja in sončničnega olja. Njegova uporaba v normalnih vremenskih razmerah okrepi odpornost rastlin in potem preventivna uporaba naravnih ali kemičnih sredstev za varstvo rastlin ni potrebna.

S tem pripravkom lahko takoj po setvi zalijemo seme in mu tako pomagamo pri hitrejšem vzniku in razvoju kalčka. Poleti pa z njim pomagamo rastlinam premagovati stres, oblikovati več cvetov in čvrstejše plodove. Prav tako dobimo pripravek, kombinacijo alg in izvlečkov rastlin. Namesto nas so naredili tudi pripravek iz timijana, kopriv in preslice.

Tudi iz drevesa nem, ki ga poznamo kot čudežno drevo, lahko kupite izvleček kot biostimulans ali celo insekticid.

A tudi doma si lahko sami naredite podobne pripravke. Protistresno učinkujeta čaj in pripravek iz cvetov ognjiča ali regrata. Pripravek in čaj iz cvetov ognjiča tudi celita rane, ki jih rastlinam povzročijo neprimerno vreme ali škodljivci. Za premagovanje nizkih temperatur pa je namenjen pripravek iz nadzemnih delov baldrijana – cvetov in listov.

Ne puščajte jih v rastlinjakih!

Uporaba zgoraj omenjenih pripravkov je postala stalnica v pridelavi hrane, zakaj jih ne bi uporabili tudi na vrtu. Niso dragi in so dostopni tudi v manjših količinah. Vendar jih je nujno tudi pravilno hraniti. Ne puščajte jih v rastlinjakih, na toplem ali svetlem. Ko jih odprete, jih skušajte tudi čim prej porabiti.

Doma narejeni pripravki pa tako nimajo trajne stabilnosti in jih delamo ter uporabljamo sproti. Pa še eno zelo pomembno priporočilo. Ne uporabljajte jih na ovenelih rastlinah, prizadetih od vročine. Počakajte, da se ohladi in si rastline opomorejo. Natančno upoštevajte navodila o uporabi. Sončni žarki omejujejo njihov učinek, zato jih uporabljamo šele po sončnem zahodu.