Kemičarka spreminja odpadke v dizajnerske kose
Dr. Manica Ulčnik Krump je po duši kemičarka, ki verjame, da lahko že z majhnimi spremembami materialom, kot so plastični odpadki, podarimo drugo življenje.
»Kemija je kraljica znanosti,« pravi dr. Manica Ulčnik Krump. »Če kemija deluje, ne samo na industrijski ravni, temveč tudi med ljudmi, potem svet deluje.« Kemičarka po duši verjame, da lahko že z majhnimi spremembami materialom, kot so recimo plastični odpadki, podarimo drugo življenje, jih celo spremenimo v dizajnersko nagrajene stole, privlačne dodatke za dom ali mikavne kose nakita, ki sledijo motivom narave. Po študiju kemije in podiplomskem študiju v tujini je doktorirala s področja spreminjanja lastnosti plastike in stopila v akademski svet. Potem pa je v nekem trenutku spoznala, da želi s svojim znanjem osvetliti pot k čistejšemu okolju, in zato prehaja iz udobnega akademskega življenja v industrijo, v svet ravnanja z odpadki.
»Ko grem v trgovino in vidim izdelek, narejen iz materiala, ki smo ga s sodelavci razvili na osnovi mojega znanja, receptur in idej, je to plačilo, ki ga ne povrne nobena akademska objava,« se je nasmehnila, ko smo se srečali v prostorih Interzero Plastisc Innovations, kompetenčnega centra za reciklirane plastične materiale, ki ga vodi od leta 2016 in je del večjega nemškega podjetja. V sobi, kjer nas je sprejela, smo videli ogromno izdelkov, s katerimi prihajamo v stik v vsakdanjem življenju, od kozmetičnih embalaž, markerjev Stabilo, dodatkov za dom Curver, veder za barve, nagrajenih dizajnerskih stolov FALK danskega proizvajalca HOUE in še marsikaj iz materialov, narejenih s pomočjo njenega znanja.
Časa ne moremo reciklirati
»Iz akademskega sveta sem prišla v najbolj zamazan industrijski svet,« se smeji. »Ko vržejo jogurtov lonček ali plastenko v smeti, mnogi ne pomislijo, da lahko vsakemu takemu kosu naklonijo drugo življenje. Da mu to omogočimo, je treba z njim primerno ravnati in ga predelati,« pojasni. »Plastika je živ sistem. Če v prvem življenju materialu poškodujemo polimerne molekule in jim želimo podariti drugo življenje, jim moramo kemijsko pomagati. Vse, kar obstaja, je mogoče reciklirati. Obstaja samo ena fizikalna količina, ki je ne moremo reciklirati, to je izgubljen čas – ko dogodki minejo, jih ne moremo vrniti.
Nadaljevanje navdihujoče zgodbe si lahko preberete v reviji Jana, št. 12, 25. marec 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
