Pred nekaj leti sem šla k notarju napisat oporoko. Sva se vse dogovorila, komu gre kaj, potem jo je on napisal, jaz pa sem pripeljala dve priči, ki nista dediča, in smo vsi podpisali. Ni bilo zato, ker bi nameravala že jutri ali pojutrišnjem oditi za mavrico, temveč preprosto zato, ker nikoli ne veš, kaj te čaka za ovinkom, in je fino imeti te stvari urejene. Vsi vedo, kaj bodo dobili, in ne bo po moji smrti nobenega ravsa, premoženje pa ne bo šlo tja, kamor ne želim, da gre. V tem vodniku smo sistematično pregledali možnosti, kako še za življenja razdeliti premoženje ali se odločiti, kaj se bo z njim zgodilo po naši smrti, obstaja namreč zvrhan koš različnih izbir. Katere so njihove dobre in slabe plati?

Shutterstock

Zakon o dedovanju (ZD) poskrbi, da nobeno premoženje ne ostane brez lastnika, ni pa nujno, da bo ta zakon razdelil vaše premoženje tako, kot bi si vi želeli. Če nekdo umre brez oporoke in zakonitih dedičev, njegovo premoženje deduje Republika Slovenija. Še davka ji ni treba plačati za to. Če zapuščino sestavljajo večinoma dolgovi in so ti večji od vrednosti zapuščine, se RS (v nasprotju z drugimi dediči) dedovanju ne more odpovedati. Država dediščino različno upravlja, na primer nepremičnine proda na javni dražbi, lahko stanovanje odda v najem ali lastništvo prenese na občino, premoženje pa lahko tudi uporabi za javni interes.

DELITEV PRED SMRTJO

Postavimo torej hipotetičen primer: imate nepremičnino, hišo, ki bi jo radi razdelili med svoje otroke, in ne želite, da bi se po vaši smrti zaradi dediščine sprli in morda celo lasali po sodiščih. Katere možnosti so vam na voljo?

Najprej prva odločitev: pred vašo smrtjo s pogodbo ali po smrti z oporoko. Če izberete prvo možnost, torej delitev hiše še za življenja, lahko to storite na štiri načine.

• Z darilno pogodbo: z njo brezplačno prenesete hišo ali del hiše na drugo osebo, največkrat na otroka. Zase poskrbite tako, da si vpišete služnost bivanja ali pravico do rabe, s tem si zagotovite, da lahko v hiši bivate do smrti. Darilna pogodba pa seveda ne jamči, da se dediči ne bodo sprli, če se bo kdo počutil prikrajšanega, ali da bodo vsi enako vestno skrbeli za vas na stara leta. Darilo se po smrti darovalca šteje v dedni delež, razen če ni z oporoko določeno drugače. Z vidika davkov je to ugodna rešitev, ker je prenos med ožjimi sorodniki oproščen davka na dediščino in darila.Z izročilno pogodbo: z njo starš ali starši še za časa življenja prenesejo celotno premoženje ali glavnino premoženja na enega ali več otrok (ali pa zakonec na partnerja) s ciljem, da ni dedovanja po smrti. Za razliko od darilne pogodbe, s katero se mora strinjati samo prejemnik premoženja, se morajo pri izročilni pogodbi strinjati vsi zakoniti dediči, ki morajo podpisati, da ne bodo uveljavljali kasnejših zahtev. S tem se izognete sporu med dediči. Pogodba mora biti overjena pri notarju (prisotni morajo biti vsi podpisniki). Davka ni treba plačati, ker gre za prenos med ožjimi sorodniki. Tako izročitelj razdeli in izroči premoženje še za časa svojega življenja, vendar lahko zase (in za zakonca) pridrži pravico užitka premoženja (delno ali v celoti), lahko si tudi izgovori rento ali dosmrtno preživljanje. Vendar je tako moč razdeliti le premoženje, ki ga imate ob sklenitvi pogodbe, ne pa morebitnega premoženja, ki ga boste imeli ob smrti. Izročitelj lahko pogodbo tudi prekliče, če se potomec do njega grdo obnaša ali ne izpolnjuje svojih obveznosti.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 15, 15. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana