Profimedia

Dolenja vas v Selški dolini izstopa predvsem po treh stvareh: po obnovljenem Plečnikovem spomeniku v obliki kapelice, ki se bohoti prav na začetku vasi, geologu in paleontologu Antonu Ramovšu, ki so mu vaščani posvetili spominsko sobo, in kajpak po Prevčevih, trenutno najuspešnejši družini v zgodovini smučarskih skokov in poletov.

Odvisno od vrste uspeha jo po potrebi preimenujejo v Olimpijsko ali Kristalno vas, letos jo bodo morda celo v Svetovno vas, ko bodo po končani sezoni priredili (ravno dan pred našim prihodom so začeli načrtovati) veliko slavje za fenomenalna Niko in Domna.

Vaščani ne morejo skrivati ponosa, da imajo Prevčeve v svoji sredini, nekako jih je čutiti na vsakem koraku, pa čeprav jih ne vidijo prav pogosto.

»Ko je Peter dobil olimpijsko medaljo, so novinarji klicali mojo babico, ali je slučajno njegova babica. 'Odvisno od tega, kaj ponujate,' se je znašla,« mi je na poti v Selško dolino zaupal anekdoto fotograf. Njegova babica se namreč prav tako piše Prevc in je doma v Dolenji vas, vendar tisti pri Cerknici. Do dežele slovite družine orlov, kot rečejo Prevčevim skakalcem, kar niti ni tako nenavadno, saj mama izhaja z domačije Pri Orlovih, pa vodi druga pot.

Sašo Švigelj

Vsako leto večja

Vasica, ki leži na dveh bregovih Selške Sore in šteje okoli 500 duš, je najhitreje rastoča vas v občini Železniki. »Veliko je mladih družin in vse imajo po več otrok. Vsako leto je večja vsaj za hišo ali dve, očitno je vas zelo privlačna, predvsem na delu, ki je bolj obsijan s soncem,« je povedal predsednik krajevne skupnosti Jernej Bešter, ki mu vaščani zaupajo vodenje vasi že od vsega začetka, od ustanovitve Krajevne skupnosti Dolenja vas pred devetindvajsetimi leti. Še kakšno leto bo, je dodal, potem bo pa počasi dovolj.

Pričakal nas je na novem igrišču ob stavbi športnega društva, nove pridobitve v vasi, kjer so že razpeli transparenta v čast neulovljivima sestri in bratu in kjer bodo pripravili tudi slavje, ki se je semkaj preselilo s parkirišča sredi vasi, le nekaj korakov od 25-metrske skakalnice Bregarce, kjer je nekoč takrat devetletni Peter Prevc v zraku prvič začutil, kako je leteti kot ptica, ko imaš svet pod nazorom in si svoboden, ter za sabo potegnil mlajša brata in sestro. Najmlajše Eme pa, pravijo, skoki ne zanimajo.

Prvi skoki na Bregarci

Jože Krek je takrat snemal vaško prvenstvo in posnel tudi tisti legendarni Petrov prvi skok, pred leti je poiskal posnetek in je ta zaokrožil po medijih. »Skakalnico so vaščani zgradili po Bloudkovih načrtih že leta 1952. Na tej skakalnici je skakal Petrov oče Dare, pa je navdušil še sina,« je razmišljal Krek, ki redno spremlja uspehe Prevčevih. Na tej skakalnici so v zimah z veliko snega redno pripravljali skakalne tekme še z alpskimi smučmi. Ker pa že nekaj let ni bilo prave zime in zato skakalnih tekem ni bilo, je skakalnica zaraščena ter sameva. »Ampak ko bo spet sneg, jo bomo zagotovo pripravili,« je zatrdil Bešter.

Skakalnico so vaščani zgradili po Bloudkovih načrtih že leta 1952. Na tej skakalnici je skakal Petrov oče Dare, pa je navdušil še sina.

Ko je Peter začel trenirati v kranjskem skakalnem klubu, na Bregarci ni več skakal. »Drugi so otroke vpisovali v glasbeno šolo ali na plavanje, mi pa smo Petra v Skakalni klub Kranj,« je njegov oče za enega od časopisov pred leti orisal začetek šampionove poti. »Domen je po mojem še kdaj spremljal skoke na Bregarci, Nika je bila pa še premajhna,« je ugibal Bešter. Več kot očitno je, da glasbena šola in plavalni klubi tudi mlajših Prevčevih otrok niso zanimali, ampak so imeli pred seboj drug cilj: skakati.

Vsi so svojo pot začeli v Kranju, kamor sta jih starša vozila po lokalni poti iz Dolenje vasi, na začetku je bila še makadamska, z leti pa so jo asfaltirali. Krek se dobro spominja, kolikokrat so se na tej poti srečali, ko je on peljal vnuka v Kranj na plavanje, Prevčevi pa so se vračali s treninga. Ali jih kaj vidijo, smo vprašali Beštra. Še največ so videvali Ceneta, ki je kdaj pa kdaj zavihal rokave in delal v vaškem baru ter ljudi očaral s svojo odprtostjo in duhovitostjo.

»Sicer pa so se otroci zgodaj podali v šport in se verjetno bolj družijo z vrstniki v klubih. Praktično vse leto so zdoma, kadar pa so doma, so radi z družino.« Spominja se, da jih je Domen že v tisti Petrovi najuspešnejši sezoni pred devetimi ali desetimi leti presenečal s svojim znamenitim slogom, ko je med poletom glavo spustil še nižje od smuči, in ga je zdaj še malo izpilil.

Sašo Švigelj

Šest medalj v vasi

»Uspeh Nike in Domna šele prihaja za nami, počasi se začenjamo zavedati, kaj to pomeni. Šest medalj v naši vasi, ki sta jih dobila brat in sestra! Veliko stvari je edinstvenih, ki jih ne doživiš vsak dan! Od Nike smo kakšno medaljo pričakovali, Domen nas je pa kar malo presenetil. Vedeli smo, da je dober, da pa bo tako dober, ne, tega pa nismo pričakovali! Smo navdušeni in ponosni, kdor bo rekel, da ni, me ne bo prepričal!«

Tudi oba šampiona verjetno šele zdaj počasi dojemata, kakšen veliki met se jima je posrečil. Za razliko od Nike, ki je skorajda nepremagljiva, Domen na svetovnem prvenstvu v Trondheimu na Norveškem ni bil med favoriti. A kot je pozneje dejal, je sam verjel vase, pa si je po zmagovitem skoku, ko je v znak veselja že dvignil obe roki, z njima kljub temu pokril obraz, kot da ne more verjeti, kaj mu je uspelo.

»Čeprav sem sanjal o tem, nisem popolnoma verjel, da lahko to uresničim. To je nekaj največjega, kar lahko osvojiš v skokih. Za to sem trdo delal in ta uspeh mi bo dal zagon tudi za naprej. Če bom kdaj v dvomih, se bom spomnil na to kolajno, da bom vedel, za kaj garam,« je povedal medijem.

Tudi za Niko je bilo svetovno prvenstvo velik izziv. »Še zdaj ne vem, kako mi je uspelo ohraniti mirno kri, ampak enostavno poskušaš izvleči iz sebe najboljše,« je razlagala. Če solz sreče še nista mogla spustiti zase, sta jih drug za drugega. »Pri Domnu sem bila še bolj živčna kot pri svojih skokih, saj tam le upravljaš sebe, tu pa nisem imela vpliva, kaj bo. Nekako smo vsi čutili, da je sposoben tako dobro skakati, v bistvu je bil ves teden zelo suveren. Potem se je pa vsaj meni zdel na dan tekme zelo sproščen,« je povedala Nika.  

Ob boku Kostelićev

Takšnih uspehov znotraj ene družine svet skorajda ne pozna. Hrvati Prevčeve postavljajo ob bok nepremagljivih Ivice in Janice Kostelić. »Kar so Prevčevi storili v najatraktivnejšem posamičnem zimskem športu, je dovolj, da človeku zastane dih in se jim globoko prikloni. Vsej družini!« je zapisal novinar v Jutarnjem listu.

»To je športna družina, očitno pa imajo primerno telesno zgradbo, tudi alpsko smučanje jim ni tuje, vendar so se raje usmerili v skoke in se jim je poklopilo,« je med pogovorom Bešter razmišljal o fenomenu Prevčevih. »K temu so pripomogle tudi vzgoja in podpora ter požrtvovalnost staršev, ki so otroke vozili na treninge v Kranj. Po Petrovih uspehih so se skokom očitno podzavestno zapisali tudi preostali.« Niso se ustrašili napornih treningov in naporov.

To je športna družina, očitno pa imajo primerno telesno zgradbo, tudi alpsko smučanje jim ni tuje, vendar so se raje usmerili v skoke in se jim je poklopilo.

Peter je večkrat poudarjal, kako pomembni so bili zanj trdni temelji in topla domača baza, kjer je vedno našel podporo in ljubezen, ki ju je bilo očitno toliko, da so krila z lahkoto razprli ter poleteli tudi drugi. Tudi Petru se je zdelo zanimivo, da toliko članov iste družine lahko uspe v istem športu »A če me sprašujete po razlogih, jih ne poznam,« je odrezal. Nekaj je očitno v genih, nekaj v podpori, ki so jo imeli, veliko pa tudi v vztrajnosti, disciplini in želji slediti svojim sanjam. Pa seveda uživati moraš v tem, kar počneš!

Nista rekla zadnje besede

»Mislim, da je fenomen v športu nasploh, da tako brat kot tudi sestra zmagata na svetovnem prvenstvu. Ne spomnim se, da bi se že kdaj to zgodilo, pa že dolgo spremljam šport. Enkrat sem govoril s trenerjem, ki jih je v mladosti treniral, pa je rekel, da so ubogali prav vsak nasvet, ki jim ga je dal,« je naš pogovor zaokrožil Jože Krek v edinem vaškem barčku, kjer je bilo tisto dopoldne sicer zelo mirno. A ko se vaščani zberejo in ponosni proslavijo uspehe, kakršen je bil nedavni, je slika seveda popolnoma drugačna. Domen in Nika pa prav gotovo še nista rekla zadnje besede!