Saj poznate rek, da je železo treba kovati, dokler je vroče. In v slovenskem zdravstvu je z vsakim dnem bolj vroče. Zato ga najpodjetnejši prav hitro kujejo. Malo da bi pobegnili iz čedalje bolj kaotičnega javnega sektorja, malo pa da bi še ujeli prave razmere.

V zadnjih dneh je v medijih zaokrožila zgodba o nekdaj uspešnem podjetniku, ki po tem, ko je moral v stečaj,  ni mogel niti do zdravnika, kaj šele v bolnišnico, čeprav je hudo bolan. Kljub temu da morda celotna zgodba ni bila predstavljena najbolj natančno, je dobra ilustracija zdajšnjih  razmer. Danes nihče za nikogar ne poskrbi. Vedno bolj smo odvisni sami od sebe. In od denarja. Če ga imamo, je vse lažje.

Tudi tu je drobni tisk. Kaj je to nadstandardno zdravstveno zavarovanje? To je tretje v vrsti vseh, ki nam jih ponujajo naše zavarovalnice. Obvezno je obvezno v vseh ozirih. Od naših dohodkov se denar steka v blagajno ZZZS. Premalo za vse, kar potrebujemo. Drugo je dopolnilno in je prostovoljno,  je pa zelo blizu obveznemu. Če ga nimate, ste ob malo večjem posegu v bolnišnici takoj ob tisoč evrov. Če niste zelo premožni, vas lahko dejstvo, da ga nimate, spravi na beraško palico. To je tudi zavarovanje, ki bi ga pred volitvami vsi ukinili, po njih pa nihče več.

Premije za tretje, nadstandardno zavarovanje so vsaj na prvi pogled videti znosne, ugodnosti pa solidne. Takole od 5 do 60 evrov na mesec, odvisno od vaše starosti in zdravstvenega stanja. Ponujajo ga Adriatic Slovenica, Zavarovalnica Merkur, Triglav, Zavarovalnica Maribor in Vzajemna.  Eni vam bodo na hitro zagotovili pregled pri specialistu, drugi zdravljenje v Avstriji, tretji pri najboljših zdravnikih v tujini … Vendar tako kot pri vseh zavarovalnih ponudbah je treba tudi te pogodbe zelo natančno prebrati. V drobnem tisku je kopica izjem, zaradi katerih storitve  ne boste deležni. Akutne bolezni, aids, alkoholizem in še marsikaj. Razumljivo, vsaka zavarovalnica si želi stranke, ki plačujejo premije in ne terjajo povračil.

Poslušajte Trumpa! Povsod po svetu je tako. Mimogrede, če doslej niste vedeli, zakaj naši politiki, ki pred volitvami obljubljajo reorganizacijo dopolnilnega zavarovanja, takoj, ko sestavijo koalicijo, umolknejo, prisluhnite Donaldu Trumpu.  Od vsega začetka ena najbolj neverjetnih zgodb, ki jih v zadnjem času piše demokracija, obljublja, da bo ukinila zdravstveno reformo, ki jo je po hudih bitkah in popuščanjih  uspelo uvesti Obami. Le zakaj?  S to reformo je do zdravstvenega zavarovanja prišlo okoli 40 milijonov Američanov, ki  so bili v tej obljubljeni deželi dotlej brez njega! Le komu je v interesu zavreči 40 milijonov volivcev?  Ko so ameriške zdravstvene zavarovalnice objavile podatek, da so se njihovi dobički zaradi Obamove reforme zmanjšali za 11 odstotkov, je bilo takoj jasno, na katere strune mora brenkati Donald Trump. In brenka.

Umetnost preskakovanja vrst. Kaj mi bo nadstandardno zdravstveno zavarovanje? Vsakdo se lahko zavaruje, za kar se hoče, vendar ali bodo  zdaj še ti »nadstandardni« zavarovanci preskočili  tiste, ki nimajo za vsa ta zavarovanja? Bo s temi zavarovanci tako, kot je bilo s tistimi, ki so si prvi pregled plačali pri zasebniku, nadaljevali pa pri istem zdravniku v javnem zavodu in pri tem preskočili vse čakajoče pred seboj? Računsko sodišče je pred časom ugotovilo, da je kar tretjina vseh bolnikov v ljubljanskem UKC tako preskakovala vrste. V zavarovalnicah zagotavljajo, da ne gre za to. Sistema naj bi bila ločena. Vsaj na začetku. Upajmo, kajti trenutno v Sloveniji nedopustno dolgo čaka na  zdravstveno storitev kar 18 tisoč ljudi. V enem letu se je število  čakajočih povečalo za 25 tisoč! Le od kod so se vzeli?

Kaotične razmere, v katere je slovensko zdravstvo pripeljala večdesetletna odsotnost vsakršne razvojne strategije, grejo na roko zavarovalnicam. Tudi vsem tistim, ki so v tem kaosu zaslutili možnost za lastno podjetnost. Naključje? Dr. Dušan Keber, zdravnik, nekdaj minister, politik aktivist in publicist, je prepričan, da v resnici čakajočih ni toliko, kot jih prikazuje statistika. Delno za to krivi evidence,  poudarja pa, da je dolga čakalna vrsta  v interesu zdravnika, ki enako delo kot v javnem zavodu opravlja kot zasebnik. A tudi Keber opozarja, da  je naše zdravstvo tako kadrovsko kot finančno podhranjeno. Damjan Kos, ki na ZZZS skrbi za komuniciranje z javnostjo, pa pravi, da se je sicer v zadnjem letu število zdravnikov samo  v bolnišnicah povečalo za 120, od leta 2014 pa je tudi denarja nekaj več. Za kakšnih 150 milijonov na letni ravni.  Od kod torej  25 tisoč čakajočih? Menda zato, ker se staramo in bolj zbolevamo. Ne verjamem, da kar vsi in vsi v enem letu!  Mnogim je očitno prav, da je tako.

Plačajte, če imate! Tudi ortopedi, ki so v neposredni bližini Ortopedske klinike v Ljubljani uredili zasebno bolnišnico, računajo na te čakajoče. In seveda na koncesije in javni denar.  A v resnici bi prav za take ponudnike morala biti narejena prej omenjena nadstandardna zavarovanja. Tisti, ki ima, naj se nadstandardno zavaruje in zanj naj  nadstandardno poskrbijo v nadstandardni bolnišnici. Mešanje tovrstnih storitev z javnim sektorjem je nedopustno. To mešetarjenje s podeljevanjem koncesij nas je v resnici tudi pripeljalo do tu, kjer smo danes. Do napol ohromelega javnega sektorja, do koncesionarjev, ki z veseljem delajo le tisto, kar se splača, in do »dvoživk«, ki na hitro opravijo doma, potem pa za boljše denarje letajo od ene do druge zasebne ordinacije ali klinike. Ni čudno, da nobeden od njih ni zainteresiran za spremembe in reforme. Politika pa tudi ne. Zdravniški ceh je bil vedno zelo močan in vpliven.

A nikoli več ne bo tako, da bi bilo vse za vse. Naj torej tisti, ki imajo, odidejo v nadstandard, zanj plačajo in s tem sprostijo vrste za tiste, ki nimajo. Bi to šlo? Bi bila lahko to rešitev? Za čakajoče in za medikorje,  MD medicine, razne sanatorije in kar je še takšnih podjetij? Dvomim. S takim, zares zasebnim denarjem niti približno ne bi mogli preživeti. Niti približno ne bi mogli vračati posojil, ki so jih za drage investicije morali najeti, niti približno si ne bi mogli obetati zaslužkov, zaradi kakršnih  so se projektov sploh lotili. In se jih niti ne bi, če ne bi vedeli, da bodo koncesije dobili. Doslej jih je večina.

Kaj pa javni sektor? Ta bo še naprej hiral, tam bomo čakali vsi drugi. Vedno dlje. Zavarovalnice in zasebniki ne bodo imeli nič proti. Vedno bolj bomo imeli zdravstvo za tiste, ki  imajo, in za one, ki nimajo. Kot v Ameriki.

Zarja št. 25, 21. 6. 2016

arhiv svet24