Foto: Šimen Zupančič

»Samo skloniti bi se morali k materi Zemlji in pobrati, kar nam ponuja. Dobesedno hodimo po zdravju, pa se tega niti ne zavedamo,« pravi ena naših najbolj znanih in priljubljenih zeliščaric Terezija Nikolčič z Vrhnike. Zanimanje ljudi za zdravilna zelišča narašča, kar dokazuje tudi njena razprodana knjiga Čaji dobre misli Terezije Nikolčič (izdala jo je založba Cangura), zato ne bi bilo slabo, pravi, če bi o pomenu zdravilnih zelišč otroke seznanili že v osnovni šoli. Z njo smo se odpravili na travnik, kjer je zdaj mogoče najti obilje zdravilnih rastlin tako rekoč na vsakem koraku.

Zeliščarica Terezija Nikolčič, prijazna, zgovorna, sijoča, predvsem pa zelo vitalna za svojih osemdeset let, naju je s fotografom pričakala na Vrhniki, od koder smo se odpravili v Blatno Brezovico, kjer njena družina na skoraj dveh hektarjih zemlje goji zelišča. Že vožnja do tja se je izkazala za zanimivo botanično predavanje, saj je Terezijino bistro oko iz travniškega rastlinja ob poti v trenutku razločilo zdravilne rastline. »Poglejte močvirski oslad, ves prejšnji teden smo ga nabirali. Odličen je za ledvice, mehur, tudi proti revmi, ima salicilno kislino in deluje kot aspirin,« je stresala iz rokava. »Tole je pa krvenka,« je navdušeno pokazala proti grmičkom rastlin ciklamne barve v bližnji pšenici, »ta zelo koristna rastlina ustavlja krvavo drisko.«

Divja ščetica. Ni mogla niti mimo divje ščetice na polju, na katerem so se pasle krave. Njeno zdravilno moč je preskusila ob lastnih težavah. Pred tremi leti je namreč zaradi hudih bolečin na obrazu, v ramenih in vratu obiskala zdravnika. »Sumili so, da je borelioza, a diagnoza ni bila nikoli niti potrjena niti ovržena. Zdravil nisem dobila, in ker se bolečine niso zmanjšale, sem se odločila, da si pomagam sama. Pol leta sem pila čaj iz divje ščetice in čez čas so bolečine minile,« zadovoljno pove in s pogledom objame polja in trave. »Tako zelo uživam v naravi, ob nabiranju rastlin se sprostim, vse črne misli preprosto odplavajo. Sicer je pa že to, da greš v naravo, poslušaš piš vetra, zavijanje burje ali ptičje petje, nekaj preprosto čudovitega.«

Več v Zarji, št. 29, 19. 7. 2016

Foto: Šimen Zupančič