Predstavljate si, da ste prišli v službo v naglici in polni vsakdanjih skrbi. Začnete delati, ko opazite, da ste naenkrat postali osredotočeni na delo, napak skoraj ne delate. Potem napoči čas za kosilo. Postanete sproščeni, med kosilom se zares spočijete. Ko se vrnete na delo, ne potrebujete kave, saj ste v trenutku spet popolnoma skoncentrirani. Ali vam to zveni kot znanstvena fantastika? Pa ni. »Na Japonskem že od 80. let prejšnjega stoletja gradbena podjetja sodelujejo s strokovnjaki za vonje in aromaterapevti, ki jim svetujejo, katere vonje naj vgradijo v klimatske naprave poslovnih stavb. Računalniki pa poskrbijo, da se točno določene vonjave sprožijo takrat, ko je to potrebno,« razloži Slobodanka Postić, pionirka aromaterapije iz Hrvaške.

»Mi smo vizualna kultura, pomembno je samo tisto, kar vidimo, mogoče še tisto, kar slišimo, kar pa zaznavamo z vonjem, okusom ali tipom, je bilo za zdaj manj pomembno.« Pa ne bi smelo biti. Vonj, pravi Poštićeva, je tisti, ki se odloči, kateri partner je za nas pravi. Vonj, ki nam je všeč, deluje na center za ugodje v naših možganih, prek njega pa indirektno vpliva tudi na naše misli in čustva ter s tem na doživljanje sveta okoli sebe. »Nekatera podjetja se tega že zavedajo. Kupci izdelkov Samsung in Apple ob odpiranju embalaže najprej zaznajo prijeten vonj,« pojasnjuje markantna gospa, ki ob našem obisku diskretno diši po sladkem pelinu. »Danes nosim samo razredčeno eterično olje v parfumskem alkoholu. Zanima me, kako se obnaša, ker želim narediti parfum, ki bo ta vonj imel v sredini. Pa ga nosim s sabo, vonjam in razmišljam o njem.«
Z aromaterapijo se ukvarjate že 25 let. Po izobrazbi ste profesorica angleščine in ruščine – kaj vas je potegnilo v svet eteričnih olj?
Ko se je začela vojna na Hrvaškem, sem ostala brez službe. Ker sem želela ohraniti zdravo psihično počutje, sem iskala nekaj, kar bi me tako pritegnilo, da bi pozabila na vse svinjarije, ki so se dogajale okrog mene. Ker sem že od nekdaj rada imela naravo, sem uteho iskala v njej. Našla sem aromaterapijo in tako se je začela moja nova pot.
Pa vam je pomagalo?
Seveda. V najtežjih trenutkih me je reševalo bergamotovo eterično olje. Ves čas sem v žepu nosila robček, prepojen s tem oljem, saj to olje učinkuje protistresno in antidepresivno. Ko sem začutila, da potrebujem pomoč, sem povonjala robček. Enkrat na teden pa sem si privoščila še kopel v eteričnih oljih za sproščanje.
Študija aromaterapije ste se menda lotili zelo natančno.

Sem štrebarica, ha, ha. Prebrala in preštudirala sem vso literaturo, ki sem jo lahko dobila, tako v angleškem kot tudi v ruskem in poljskem jeziku, prebirala sem celo knjige v nemškem jeziku, ki ga ne obvladam najbolje. Preučila sem vse od kemije do botanike, želela sem si priti na jasno, zakaj se nekaj dogaja, kako olja delujejo v terapiji. Da bi razumela, sem si vse vestno zapisala in naenkrat sem ugotovila, da imam zapiskov za celo knjigo.
Zadnja leta se ukvarjate samo še z naravno parfumeristiko.
Pred petnajstimi leti se pri nas o naravnih vojnih še ni govorilo, v tujini pa je to že postajalo trend. Bolj ozaveščeni so se že zavedali, da tudi na kožo, ne samo v usta, ni dobro dajati umetnih snovi. Vse, kar nanesemo na kožo, namreč gre v krvni obtok in končni učinek je enak, kot če bi tisto pojedli. O tem se premalo govori, v šoli otrok tega ne učijo. Tudi tega nam nihče ni povedal, da je treba vohanje trenirati, ker nam z leti občutek za voh slabi. Slabši voh pa pomeni, da slabše zaznavamo svojo okolico, kar vpliva tudi na naše razpoloženje. Ko so znanstveniki preučevali možgane ljudi, ki imajo Alzheimerjevo bolezen, so opazili, da je pri njih področje za zaznavanje vonjev zmanjšano. Ugotovili so tudi, da bi lahko degenerativne bolezni upočasnili, če bi svoje vohalne sposobnosti ohranjali v dobri kondiciji.
Se da vohanje trenirati?
Seveda. Tako kot moramo trenirati naše možgane, bi morali trenirati naše sposobnosti zaznavanja vonjev.
Kako se tega lotiti?
Vsako stvar poduhajte. Ko pijete kavo, jo najprej poduhajte, enako naredite tudi z drugo hrano, preden jo daste v usta. Po stanovanju si uredite dišeče otočke, kamor položite različne dišeče stvari. Lahko so to naravne dišave, hrana, rastline ... Ko hodite po stanovanju, se ustavite ob teh točkah in jih poduhajte. Tako boste vsakič vključili vohalne receptorje v možganih.
Ali parfumi, ki jih kupimo v trgovini, sploh še vsebujejo naravne esence? Cene nekaterih gredo skoraj v nebo.

V najdražjih je še nekaj naravnih esenc, pa še v teh primerih gre največkrat za rastline, ki niso drage za pridelavo. Zagotovo pa jih je precej manj, kot trdi parfumska industrija. Cena parfuma ne zagotavlja kakovosti. Nedavno sem prebrala, da ker je parfum luksuz, ceno dvignejo tudi za tisoč odstotkov. Luca Turin, svetovno znani strokovnjak za aromaterapijo, je izračunal, da cena najpomembnejše sestavine v parfumu stane le tri odstotke tiste, ki smo jo plačali, preostalo je cena stekleničke, embalaže in reklame.
Očitno se bomo tudi na področju parfumov, če bomo hoteli biti zdravi, začeli vračati k naravi. Se to v svetu že dogaja?
Čeprav parfumerijska industrija zelo skrbno čuva svoje podatke, je po nekaterih ocenah na tržišču že od osem do deset odstotkov naravnih parfumov. To je že zadostna številka, da to področje postaja zanimivo za trg.
Kje jih lahko kupimo?
V Sloveniji in na Hrvaškem nikjer. Seveda pa na tržišču proizvajalci naravnih parfumov obstajajo (http://honoredespres.com/, http://www.sharini.com/irisveritable-uk.html, http://www.ilprofvmo.com/europe/), cene se gibljejo od 50 do 100 evrov. Obstaja pa še ena rešitev: sami si naredite svoj naravni parfum! Ko vonje izbira naš nos, se lahko zanesemo na to, da bo vedno izbral prave. Ti vonji imajo običajno tudi terapevtsko vrednost. Naš nos je najboljši diagnostik.
Menda sintetični parfumi drugače od naravnih tako prikrijejo telesni vonj človeka, da imamo zaradi tega lahko zelo resne težave.
Naš telesni vonj nosi informacije o našem genskem ustroju. V naravi je tako, da bodo osebki, ki imajo različni genski ustroj, ustvarili potomstvo, ki bo imelo razvit dober imunski sistem. Naš nos torej zna izbrati pravega partnerja za nas. In če mi s sintetičnimi vonji prekrijemo svoj naravni vonj, se ne smemo čuditi, če naše intimno življenje ne deluje. Naravni parfumi pa drugače od sintetičnih sodelujejo z našim naravnim vonjem. Meni so všeč tudi zato, ker so tišji, ker ne ogrožajo svobode drugih. Naravne parfume nosijo ljudje, ki vedo, kaj je bonton. Zelo me moti, ko nekdo s parfumom, ki ga nosi, nadleguje ljudi okrog sebe. Parfum bi moral biti nekaj intimnega in bi ga morali zavonjati šele takrat, ko nekoga objamemo.
Vodite tečaje ustvarjanja naravnih parfumov. Se lahko osnov naučimo tudi sami?

Vsak lahko sam poskusi narediti svoj parfum, vendar je to zgolj dišava. Ustvarjanje osebnega parfuma je veliko več. Poleg tega, da morate najprej usvojiti tehnične zadeve, dobro poznati orodje, se morate naučiti, kakšen značaj imajo določeni vonji, v katero skupino spadajo, ali so cvetni, lesni, zeleni ali smolasti. Vedeti morate, kako hlapijo, ali se bo vonj na koži obdržal 15 minut, dve uri ali ves dan. Parfum mora biti narejen tako, da se razvija nepretrgano, ne da vmes 'poči'. Pomembno je, da se nov vonj začne, preden se prejšnji izteče. Vedeti morate tudi, kateri vonji gredo skupaj in kateri ne. Ustvarjanje parfumov je ne nazadnje zelo kreativno delo, ko moraš ugotoviti, kateri vonj te najbolj določa.
In kateri je vaš najljubši?
Zelo rada imam koren perunike, ker diši po vijolici.
***
Preprost recept za izdelavo naravnega parfuma: V 10 ml nosilnega olja, najboljše je iz jojobe, dodajte od 15 do 20 kapljic eteričnih olj, katerih vonji vam ugajajo. Kapljico parfuma nanesite na notranjo stran zapestja, za ušesa in na pregib komolca. Takšen oljni parfum se lepo poveže s kožo in ima mehkejši vonj kot alkoholni parfumi. Ker ne vsebuje sintetičnih sestavin, deluje tudi terapevtsko.

Zarja št. 26, 28. 6. 2016