Iztok Dimc

Roman Hergan ima v svoji zbirki, ki jo z veseljem deli z vsemi obiskovalci njegovega botaničnega vrta v Zgornji Gorici v Račah, približno 130 vrst strupenih rastlin. To je edina tovrstna zbirko pri nas, ki je javno predstavljena. Njen cilj, kot nam zaupa sogovornik, ni tekmovanje v nizanju čim večjega števila strupenih rastlin, ampak ohranjanje nekaterih redkih vrst, ozaveščanje ljudi in seveda prepoznavanje teh rastlin, ki jih srečamo bodisi v naravi ali v urbanem okolju. V zbirko so vključene predvsem rastline, ki rastejo na območju srednje Evrope, oziroma rastline, ki rastejo pri nas, nekaj je tujerodnih vrst in nekaj zanimivosti od drugod.

Bolj ali manj nevarne strupene rastline

Namen strupenih rastlin ni možnost, da z njimi škodimo sebi ali drugim, kar se kljub temu lahko zgodi, če ne premoremo primernega znanja. »Vsekakor ima vsaka rastlina svoj pomen ali uporabnost, vprašanje je le, ali se je človek dokopal do tega spoznanja ali ne. Spomnimo se samo Paracelsusove trditve: 'Vse je strup in nič ni strup, količina je tista, ki neko stvar naredi strupeno.' To še posebej velja za strupene rastline, ki se jih ogromno uporablja v homeopatiji, prav tako v medicini. Strupene so zgolj zaradi nepravilne uporabe ali uporabe v napačne namene. Če se ozremo v preteklost, ugotovimo, da prednjači uporaba strupenih rastlin v srednjeveškem čarovništvu, alkimisti se z njimi niso toliko ukvarjali,« nas poduči Hergan. Seveda pa so nekatere rastline veliko bolj strupene kot druge. »Iz izkušenj, tudi iz testiranj vemo, katere rastline so najbolj nevarne, če jih zaužijemo, katere nam lahko povzročajo težave ob stiku s kožo, alergije in podobno. Seveda so različni organizmi različno dovzetni za te snovi, tako da ne smemo teh stvari nikoli posploševati. Če drozgu jagode volčje češnje ne škodijo, so za človeka hitro lahko usodne. Nedvomno pa je najbolj strupena rastlina v botaničnem vrtu pikasti mišjak (Conium maculatum). To kobulnico so uporabljali že v stari Grčiji, prav tako sorodno vrsto – veliko trobeliko. Prevretek iz pikastega mišjaka je bil usoden tudi za Sokrata.«

Več v Zarji, št. 35, 30. 8. 2016

Iztok DImc