revija Jana

Nekateri se bodo pobrali hitro, druge bodo praznične pregrehe pestile še dolgo. Če spadate med tiste, ki so po praznikih še bolj utrujeni kot pred njimi, je to znamenje, da je vaše telo zastrupljeno. To pomeni, pravi Marija Merljak, svetovalka za zdravo prehrano, da so se zaradi pretiravanja strupi v telesu kopičili hitreje, kot jih je telo lahko izločilo.

»Če to traja predolgo, nas doleti sindrom kronične utrujenosti. Znamenja prazničnega zastrupljevanja lahko opazimo brez zdravnika in analize urina. To so glavobol, omedlevica, alergije, prebavne težave, kolcanje, izpuščaji, solzne ali srbeče oči, lepljive veke, nespečnost, zamašen nos, zvonjenje v ušesih, napadi kihanja, obilno nastajanje sluzi, pogosto odkašljevanje, čezmerno znojenje, tudi nepravilen srčni ritem, okorelost udov, težave pri sprejemanju odločitev, jecljanje in zatikanje pri govorjenju, požiranje zlogov, nihanje razpoloženja, napadalnost in še veliko drugega.«

Zastruplja nas tudi povsem zdrava hrana. »Vedeti moramo, da sta procesa zastrupljanja in razstrupljanja del normalnega življenja. Oba potekata nenehno, vsakodnevno in sočasno, saj ima telo varovalne mehanizme. Tedaj niti ne občutimo težav. Telo se zastruplja tudi, če zaradi bolezenskih okvar odpove mehanizem razstrupljevanja v jetrih, ledvicah in možganih.« Takšne težave so po praznikih, pravi Merljakova, pričakovane in ni treba takoj pomisliti na najhujše. Je pa treba vedeti, da nas lahko zastruplja tudi povsem zdrava hrana, »če je uživamo preveč, je enolična in pomanjkljiva in z njo ne dobimo vseh snovi za pravilno delovanje telesa. Vse to oslabi črevesno steno. Ta je zato bolj prepustna in v krvni obtok spušča ne dovolj razgrajene snovi iz hrane in škodljive snovi. S tem pa preobremeni jetra s strupi, ki jih ne morejo sproti izločati. Če to traja dlje, strupi s časom okvarijo imunski sistem, živčevje, mišice in sklepe ter porušijo hormonsko ravnovesje.«

Prva stopnja razstrupljevanja. »Prva stopnja razstrupljevanja pomaga prebavilom, da učinkovito vsrkajo hrano. S tem pomagamo želodcu in vranici.« Pri tem nam pomaga pravilna izbira hrane. Zelo pomembne so beljakovine, predvsem jajca, ribe in jagnjetina. »Jajca izberemo zato, ker med aminokislinami vsebujejo metionin, cistein in holin. V ribah so maščobne kisline omega 3, ki delujejo protivnetno in protialergijsko.« Čim pogosteje si privoščimo tudi kalčke iz semen in fižola, ker imajo veliko encimov in mineralov.

»Pšenični kalčki in semena buč vsebujejo tudi cink, ki je nujen za encimsko delovanje. Od zelenjave izberimo krompir, ki nevtralizira strupe, treba pa ga je kuhati v olupkih. Gomolj janeža pospešuje delovanje prebavnega trakta in vranice ter izločanje urina in maščob in preprečuje napenjanje. Bučke in korenje alkalizirajo telo.« Od sadja Merljakova priporoča uživanje hrušk, ker vzdržujejo raven krvnega sladkorja, njihove vlaknine pa iz telesa odstranjujejo težke kovine in znižujejo holesterol, ter jagodičje, ker nevtralizira proste radikale. »Jagodičje uravnoveša tudi krvni sladkor. Ananas z encimi pa pomaga vsrkavati hranila.« Olive in olivno olje podpirajo delovanje nadledvičnih žlez. Pomembno vlogo pri razstrupljanju imajo tudi začimbe. »Kumina in koper vsebujeta limonen in spodbujata razstrupljevalne encime. Koriander pomaga prebaviti ogljikove hidrate. Ingver odpravlja krče, napihovanje, slabost in drisko, spodbuja prebavne izločke. Poprova meta in ingver imata zdrava eterična olja, zlasti mentol. Kopriva zaradi klorofila, folne kisline in bogastva mineralov podpira delovanje nadledvičnih žlez in čisti kri. Podobno vlogo kot čebula ima tudi kvercetin, ki preprečuje alergije in celi črevesno steno.«

Druga stopnja razstrupljanja. »Cilj druge stopnje je izločiti strupe iz črevesja, obnoviti sluznico črevesja ter pospešiti prehod hrane skozi debelo črevo in čistiti limfni sitem, kri, želodec in črevesje.« Na tej stopnji razstrupljanja imajo pomembno vlogo žita. »Riž ima veliko metionina in cisteina; aminokislini, ki varujeta pred škodljivimi težkimi kovinami in posledicami nikotina in alkohola, sodelujeta pri razgraditvi maščob in omogočata izločanje sluzi iz pljuč. Proso je močno alkalno, ne vsebuje glutena in ščiti črevesne stene. Pira in amarant imata beljakovine, zlasti esencialno aminokislino lizin, ki pospešuje obnovo črevesne sluznice in ovira herpes.« Med zelenjavo si v obilju privoščimo korenje in križnice. »Korenje iz debelega črevesja odriva bakterije, ki povzročajo gnitje, ter uničuje bakterijo listeria, ki povzroča zastrupitve. Vse križnice vsebujejo sulforafan, ki ščiti pred prostimi radikali in rakom na črevesju.« Ne pozabimo na čebulo, ta vsebuje fruktooligosaharide, ki krepijo dobre bakterije in se bojujejo proti škodljivi kandidi. »Podobno učinkujejo tudi vse zelene solate in rdeči radič. Beluši, ki vsebujejo asparagin in kalij, delujejo odvajalno.« Česen, sorodnik čebule, pa je vir alilnih sulfidov in deluje proti škodljivim virusom in zajedavcem. Črevesnih zajedavcev se lahko lotimo tudi z jogurti. »Jogurti s čim več probiotičnimi kulturami odpravljajo tudi vnetja, podpirajo izločanje in omogočajo rast dobrih bakterij.« Za piko na i poskrbijo še zelišča in semena. »Laneno seme mehansko odstranjuje bakterije, tudi kandido. Enak učinek imata origano in timijan, slednji tudi čisti pljuča.«

Tretja stopnja razstrupljanja. Cilj tretje stopnje je razstrupiti jetra in ledvice ter dokončno izločiti vseh strupe iz telesa. Vidno vlogo na zadnji stopnji razstrupljanja ima sadje, predvsem limone, jabolka in brusnice. »Limone vsebujejo največ limonena in druge limonoide. Ker jih je največ v lupini, uživajmo le ekološko pridelane limone. Jabolko odvaja strupe in odvečno vodo iz ledvic, zaradi jabolčne in tartarične kisline krepi oslabljena jetra, veže svinec in živo srebro. Brusnice zaradi flavonoidov odstranjujejo škodljive bakterije iz ledvic in mehurja. « Med zelenjavo so spet v ospredju križnice. »Brokoli, zelje, repa, hren in brstični ohrovt imajo veliko glutationa. Skrivnost glutationa je v žveplu, ki je vezano v njegovi molekuli. Prav zaradi žvepla privlači proste radikale in druge toksine. Glutation nevtralizira proste radikale in deaktivira kar 30 različnih rakotvornih snovi, uničuje perokside in razstruplja že oksidirane maščobe. Proces vezave strupov in njihove nevtralizacije poteka toliko časa, dokler molekul strupov ni preveč za število molekul glutationa, ki ga ima telo na voljo. Čim več ga imamo na voljo, tem bolj temeljito bo čiščenje telesa.« Med začimbami so za jetra blagodejni peteršilj, rožmarin in kurkuma.

Skupni napotek za vse tri stopnje razstrupljanja. »Ko zjutraj vstanemo, spijmo velik kozarec vode, v katero smo stisnili sok ene limone. Ne zanemarimo pa tudi vloge olj. Hladno stisnjena rastlinska olja z večkrat nenasičenimi esencialnimi maščobnimi kislinami omega 3, omega 6 ter – sicer neesencialno – omega 9 so namreč nujna za ravnovesje v telesu.« Merljakova pravi, da se je hkrati treba zavedati, da ni olja, ki bi imelo vse maščobne kisline v pravem, idealnem medsebojnem razmerju, zato je dobro mešati med seboj hladno stisnjena rastlinska olja. »Tako uravnotežimo razmerje med maščobnimi kislinami. Idealu se še najbolj približa ričkovo ali totrovo olje, ki ga zato lahko uporabljamo tudi samo kot pomoč za izboljšanje presnovnih procesov v celicah in za več energije. Dobremu razmerju se približujejo hladno stisnjeni olji oljne ogrščice in gorčično olje, nato še hladno stisnjena lešnikovo, orehovo in sojino olje. Vsa druga olja imajo precej manjši delež ali skoraj nič maščobnih kislin omega 3, zato jih moramo z vidika esencialnosti nujno kombinirati med seboj ali z drugimi živili.«

V procesu zastrupljanja in razstrupljanja se ustvarja dinamično ravnovesje telesa. »Danes, ko imamo vsega dovolj, zelo radi pretiravamo – in porušimo ravnovesje, prav nasprotno kot nekoč. Tradicionalne jedi so velik dokaz življenja v ravnovesju, povezanega z naravo, letnim časom, opravili, običaji in dogodki ter s človekom v vsem tem. Tedaj sta bila tudi procesa zastrupljanja in razstrupljanja v ravnovesju. Jedi so pripravljali v sozvočju s časom že od zgodnje pomladi, ko je po tratah zrasel regrat in je bilo tudi radiča veliko. Ali pozneje, ko so kosci nabrusili kose, da bi v zamahih čutili vso polnost razcvetelih trav, ko so žanjice povezovale zlate snope in pogledovale na njivo, kjer je paradižnik pridobival barvo. Dobra zemlja je rodila obilo krompirja, kolerabe, korenja, buč in repe. Pridelki so napolnili kašče, kmalu je pritisnil mraz in zadišalo je po kolinah. Bližal se je božič ...

V lonec so dali, kar jim je darovala narava; sezonsko. Gospodinje se niso ukvarjale s prehransko piramido, marveč so se prilagodile tistim, za katere so pripravljale jedi. Tako so porodnici skuhale močno kurjo juho, oplemeniteno z različno zelenjavo, obolelemu so ponudile lahko prebavljiv krompir, gozdarjem pa so odrezale izdaten kos kruha in slanine ter dodale čebulo ali dve. Prilagajale so se tudi vsakdanjiku in prazniku, čeprav osebnemu – godu na primer. No, za velike praznike so pripravljale obilo, pa vendar izkustveno, kar se je že v rodovih prednikov izkazalo za dobro, primerno in zdravo.« Kako živeti v ravnovesju z naravo in s samim seboj, si lahko preberete v knjigi Marije Merljak Življenje v ravnovesju/Sanjska knjiga, ki je izšla konec prejšnjega leta.