Jesen  je zaradi temperaturnih skokov tisti letni čas, ko najpogosteje obolevamo. Da se je naša odpornost zmanjšala, kaže množica znakov – rušijo se naši vsakdanji telesni ritmi (spanje, prehranjevanje, prebava itd.), pestijo nas nevšečnosti (herpes na ustnicah, kožne bradavice, virusne okužbe in angine, glivična obolenja kože in sluznic), neprestano smo utrujeni in včasih tudi depresivni. Imunskemu sistemu moramo zato namenjati še posebno pozornost in ga oborožiti za boj z vsiljivci.

Navodila za večjo odpornost so na prvi pogled morda nekoliko naivna in preveč preprosta, da bi pregnala bolezen. A taki so tudi tisti mali vsakodnevni razlogi, ki do nje pripeljejo, pa njihove posledice še kako opazimo. Da boš vaš imunski sistem čim učinkovitejši, mu morate zagotoviti kar najboljše razmere. Poskrbite za naslednje:
- Prehrana: naj bo uravnotežena in razporejena na več obrokov. Hrana naj vsebuje ogljikove hidrate, beljakovine, maščobe, vitamine in minerale. Čim več naj bo sveže zelenjave in sadja, namesto sladkih sokov si privoščite čaj ali vodo.
- Počitek: Privoščite si dovolj spanja pa tudi miru. Ni treba, da okoli vas kar naprej nekaj razbija ali mrgoli. Ugasnite televizijo in radio, naslonite se nazaj in prisluhnite sami sebi. Sprostite si telo in dušo.

- Gibanje: Bodite aktivni. Zdrav duh v zdravem telesu je rek, ki ne bo nikoli preživet. Z redno telesno vadbo in gibanjem na svežem zraku boste utrdili svoje telo, boljše pa bo tudi počutje.

- Prepovedano: Izogibajte se alkohola, cigaret, drog in nekakovostne vode.
- Vse je v glavi: Razmišljajte optimistično in ohranite smisel za humor. Klepetajte s prijatelji, pojdite na razstavo ali si oglejte dober film. Zadovoljstvo in sreča krepita imunski sistem.
- Drobni prijemi: Jejte probiotične izdelke, predvsem jogurt. Raziskave so pokazale, da se ljudje, ki si privoščijo en lonček jogurta na dan, redkeje prehladijo kot tisti, ki jogurta ne jedo. Odpornost telesa si lahko okrepite tudi z zdravilnimi rastlinami, predvsem ameriškim slamnikom.

Stres – največji sovražnik odpornosti

Stres, nevidni sovražnik, ki povzroči k razvoju prenekatere bolezni ali pripomore k njej, napade prav imunski sistem. Nima barve, oblike ali vonja, pod mikroskopom ga ne vidimo, pošteno pa čutimo njegove posledice. Prinašajo nam ga služba, medosebni odnosi, neprestana naglica, želje, ki si jih ne moremo izpolniti, itn. Ker se mu ne moremo izogniti, se naše telo sčasoma nanj prilagodi z nevrotičnimi stanji, zaradi katerih stresa ne čutimo toliko, nam pa prinašajo čustvene težave (vznemirjenje, zaskrbljenost, strah), motnje hranjenja ali odvisnosti (kajenje, alkohol, mamila, kofein). Da ne bi šlo tako daleč, ga poskušajmo vsaj omiliti. Pri tem nam lahko pomagajo nasveti dr. Alojza Ihana, avtoritete na področju imunologije,  ki v svoji knjigi Do odpornosti z glavo med drugim priporoča naslednje stvari, ki nam bodo pomagale pridobiti odpornost:
Obredi Naredimo si osebne obrede – ponavljanje postopkov, ki naučijo in močno utrdijo asociacije. To so gibi, zvoki, besede, vonji itd., ki jih povezujemo z dobrim, toplim, varnim občutjem in se vanje lahko zatečemo, kadar se nam zgodi kaj neprijetnega ali pa smo živčni in napeti. Obred je lahko sprehod v naravi, kurjenje tabornega ognja ali pa pet minut, ko sami sebe božamo po laseh ali si ponavljamo določen stavek, vse pač, kar nam misli preusmeri s slabih, ogrožujočih občutkov v prijazno, domače čustveno okolje.
Življenjski ritmi Kdor je sposoben poiskati in negovati pravi ritem spanja, dela in prostega časa, je za svoje zdravje naredil ogromno. To sicer zahteva veliko discipline, prinese pa neverjetno poplačilo. Obstajajo razlogi, zakaj je dnevni urnik tako v samostanih kot v komunah za odvisnike tako strog.
Čustvena odzivnost Nobenega dvoma ni, da imajo vedenjski in psihološki vzorci pomembno vlogo pri nastanku marsikatere bolezni. Po drugi strani pa jih prav tako lahko uporabimo za zdravljenje. Kadar nas začnejo preplavljati negativna čustva, jih lahko premagamo z dejavnostmi, ki v nas budijo lepe, pozitivne občutke. To pa seveda zahteva nekaj volje in energije, saj se je najtežje lotiti nečesa slabe volje. A ko začnemo pri sebi opažati znake, kakršni so izgubljena volja do dela in stikov s soljudmi, lenobnost, pasivnost, naveličanost, anksioznost, beg v pretirano spanje, gledanje televizije ali odvisnosti, je to alarm, da je zadnji čas za spremembo. Svojim čustvom moramo zato pozorno prisluhniti in jim slediti, kamor nas peljejo.

 

Jesen  je zaradi temperaturnih skokov tisti letni čas, ko najpogosteje obolevamo. Da se je naša odpornost zmanjšala, kaže množica znakov – rušijo se naši vsakdanji telesni ritmi (spanje, prehranjevanje, prebava itd.), pestijo nas nevšečnosti (herpes na ustnicah, kožne bradavice, virusne okužbe in angine, glivična obolenja kože in sluznic), neprestano smo utrujeni in včasih tudi depresivni. Imunskemu sistemu moramo zato namenjati še posebno pozornost in ga oborožiti za boj z vsiljivci.

Navodila za večjo odpornost so na prvi pogled morda nekoliko naivna in preveč preprosta, da bi pregnala bolezen. A taki so tudi tisti mali vsakodnevni razlogi, ki do nje pripeljejo, pa njihove posledice še kako opazimo. Da boš vaš imunski sistem čim učinkovitejši, mu morate zagotoviti kar najboljše razmere. Poskrbite za naslednje:
- Prehrana: naj bo uravnotežena in razporejena na več obrokov. Hrana naj vsebuje ogljikove hidrate, beljakovine, maščobe, vitamine in minerale. Čim več naj bo sveže zelenjave in sadja, namesto sladkih sokov si privoščite čaj ali vodo.
- Počitek: Privoščite si dovolj spanja pa tudi miru. Ni treba, da okoli vas kar naprej nekaj razbija ali mrgoli. Ugasnite televizijo in radio, naslonite se nazaj in prisluhnite sami sebi. Sprostite si telo in dušo.

- Gibanje: Bodite aktivni. Zdrav duh v zdravem telesu je rek, ki ne bo nikoli preživet. Z redno telesno vadbo in gibanjem na svežem zraku boste utrdili svoje telo, boljše pa bo tudi počutje.

- Prepovedano: Izogibajte se alkohola, cigaret, drog in nekakovostne vode.
- Vse je v glavi: Razmišljajte optimistično in ohranite smisel za humor. Klepetajte s prijatelji, pojdite na razstavo ali si oglejte dober film. Zadovoljstvo in sreča krepita imunski sistem.
- Drobni prijemi: Jejte probiotične izdelke, predvsem jogurt. Raziskave so pokazale, da se ljudje, ki si privoščijo en lonček jogurta na dan, redkeje prehladijo kot tisti, ki jogurta ne jedo. Odpornost telesa si lahko okrepite tudi z zdravilnimi rastlinami, predvsem ameriškim slamnikom.

(okvirček)
Stres – največji sovražnik odpornosti

Stres, nevidni sovražnik, ki povzroči k razvoju prenekatere bolezni ali pripomore k njej, napade prav imunski sistem. Nima barve, oblike ali vonja, pod mikroskopom ga ne vidimo, pošteno pa čutimo njegove posledice. Prinašajo nam ga služba, medosebni odnosi, neprestana naglica, želje, ki si jih ne moremo izpolniti, itn. Ker se mu ne moremo izogniti, se naše telo sčasoma nanj prilagodi z nevrotičnimi stanji, zaradi katerih stresa ne čutimo toliko, nam pa prinašajo čustvene težave (vznemirjenje, zaskrbljenost, strah), motnje hranjenja ali odvisnosti (kajenje, alkohol, mamila, kofein). Da ne bi šlo tako daleč, ga poskušajmo vsaj omiliti. Pri tem nam lahko pomagajo nasveti dr. Alojza Ihana, avtoritete na področju imunologije,  ki v svoji knjigi Do odpornosti z glavo med drugim priporoča naslednje stvari, ki nam bodo pomagale pridobiti odpornost:
Obredi Naredimo si osebne obrede – ponavljanje postopkov, ki naučijo in močno utrdijo asociacije. To so gibi, zvoki, besede, vonji itd., ki jih povezujemo z dobrim, toplim, varnim občutjem in se vanje lahko zatečemo, kadar se nam zgodi kaj neprijetnega ali pa smo živčni in napeti. Obred je lahko sprehod v naravi, kurjenje tabornega ognja ali pa pet minut, ko sami sebe božamo po laseh ali si ponavljamo določen stavek, vse pač, kar nam misli preusmeri s slabih, ogrožujočih občutkov v prijazno, domače čustveno okolje.
Življenjski ritmi Kdor je sposoben poiskati in negovati pravi ritem spanja, dela in prostega časa, je za svoje zdravje naredil ogromno. To sicer zahteva veliko discipline, prinese pa neverjetno poplačilo. Obstajajo razlogi, zakaj je dnevni urnik tako v samostanih kot v komunah za odvisnike tako strog.
Čustvena odzivnost Nobenega dvoma ni, da imajo vedenjski in psihološki vzorci pomembno vlogo pri nastanku marsikatere bolezni. Po drugi strani pa jih prav tako lahko uporabimo za zdravljenje. Kadar nas začnejo preplavljati negativna čustva, jih lahko premagamo z dejavnostmi, ki v nas budijo lepe, pozitivne občutke. To pa seveda zahteva nekaj volje in energije, saj se je najtežje lotiti nečesa slabe volje. A ko začnemo pri sebi opažati znake, kakršni so izgubljena volja do dela in stikov s soljudmi, lenobnost, pasivnost, naveličanost, anksioznost, beg v pretirano spanje, gledanje televizije ali odvisnosti, je to alarm, da je zadnji čas za spremembo. Svojim čustvom moramo zato pozorno prisluhniti in jim slediti, kamor nas peljejo.