Zarja Jana

»Za peti kongres sem si želela posebno okolje. Ker veliko spremljam dogajanje v aromaterapiji po svetu, sem pogledala, kje so trenutno najbolj vroče točke razvoja in uporabe aromaterapije, ter ugotovila, da je ena od njih prav v Sloveniji in okoliških državah. Želela sem si nenavadne lokacije, ki lahko ljudem veliko ponudi, in ko mi je kolegica iz Slovenije predlagala Bled, sem se navdušila, še preden sem kraj februarja v resnici obiskala. To je dragulj, ki združuje vse, kar aromaterapija pomeni!« je razložila, ko sva se srečali v enem od ljubljanskih lokalov med njenim ponovnim obiskom pri nas.

Kako se je začela vaša strast do aromaterapije?

Vedno sem vedela, da želim delati z bolnimi, zato sem se izšolala za medicinsko sestro. Po nekaj letih dela v eni od londonskih bolnišnic pa se mi je zdelo, da še vedno ne delam tistega, kar mi je namenjeno. Ker sem se želela posvetiti resnično bolnim ljudem, sem se specializirala za delo v intenzivni negi. Tam sem začutila, da je moje poslanstvo spremljanje trpečih zaradi tesnobe, strahu, bolečin. Malo ljudi se resnično ukvarja s pacienti, bolj se ukvarjajo z aparaturami, zdravili, reševanjem. V tistem času sem zase že uporabljala eterična olja kot pomoč pri stresu na delu. Ko sem spoznala, koliko mi to področje lahko ponudi in koliko koristnega lahko naredim z znanjem aromaterapije, sem pustila službo in se povsem posvetila študiju aromaterapije. 

Kateri vonj eteričnega olja vas je najbolj očaral?

Ko sem jih začela uporabljati pri svojem delu, je bilo to vsekakor eterično olje rožmarina, ki mi je pomagalo pri osredotočanju. Ta vonj mi je všeč, ker je močan in čist. Uporabljala sem ga, ko sem delala v nočni izmeni, da sem ostala budna in pozorna.

Na kateri vonj imate še posebno lepe spomine?

Veliko sem delala s psihologijo vonjev in nekateri so zame res pomembni. Pogosto nas spominjajo na dogodke v otroštvu ali življenju na splošno. Rodila sem se v Zambiji, kjer sem preživela prvih osemnajst let svojega življenja. Od tam izvira veliko močnih vonjev, ki me spominjajo na otroštvo. Moja mama je imela čudovit vrt vrtnic, in ko voham vrtnice, se avtomatsko spomnim nanjo. Moj oče pa je bil mehanik, zato me industrijsko olje vedno spomni nanj. Tu so še nekateri vonji afriškega grmičevja, nekatere bazilike, recimo. Ti me hitro povežejo z mojimi pomembnimi zgodnjimi spomini.   

A aromaterapijo ste študirali, da bi pomagali pacientom ...

Po študiju sem se seveda vrnila v bolnišnico in pomagala pacientom, vendar »pod drugo kapo« (smeh). Ko so medicinske sestre in zdravniki opravljali svoje delo, sem jaz pomagala pacientom blažiti trpljenje – na psihičnem, čustvenem, eksistencialnem ali fizičnem področju. Lahko sem pomagala po svoje.

So aromaterapijo takrat v bolnišnicah sprejemali?

So. Imela sem veliko srečo. Mogoče zaradi časovne usklajenosti, ker si je aromaterapija takrat v Angliji ravno utirala pot, mogoče pa tudi zato, ker sem imela medicinsko ozadje. Na katerakoli vrata sem potrkala in vprašala, ali lahko sodelujemo, so mi jih vedno odprli. Najprej sem delala s skupino sedmih zdravnikov v bolnišnici severno od Londona, pozneje pa še na različnih drugih klinikah. Vedno sem tudi poučevala in, upam, pripomogla k spremembam počutja pacientov.

Več v reviji Zarja Jana št. 1, 7. 1. 2020