Jošt Gantar

Vse to v današnjem času še kako pogrešamo, zato je obisk Botaničnega vrta v Sežani posebno doživetje za vse čute, sploh ker zanj skrbijo predani, srčni ljubitelji narave. Za nas ohranjajo čas, ki ga ni več. O zgodovini in sedanji viziji tega delčka kraške kamnite grude, neprecenljive zakladnice kulture in eksotičnega rastja, mi je na klopci v parku pripovedovala vodja Botaničnega vrta Marjetka Kljun Terčon, ki skupaj s sodelavci vrača vrtu vso spoštljivost do te edinstvene lepote.

Urška Krišelj Grubar

Malokdo ve, da se vila Mirasasso, njeno ime prevajajo v simbolno »občudovalec kamna« (tudi »gledalec kamna«), očarljivo nagiba k bolj znanemu »občudovalcu morja«, h gradu Miramare. Sredi 19. stoletja jo je dala zgraditi grška rodbina Scaramanga. Gospod Zannis se je rodil na grškem otoku Hios in je bil znan kot velik ljubitelj narave.  Ob vili so oblikovali vrt, ki še danes priča o nekem času, ki ga ni več. Ampak ko se sprehodite skozenj, je čutiti dostojanstvo, ki so ga v vrt vtisnili pretekli rodovi. Viri pričajo, da je bil grški trgovec Zannis zagovornik urejenosti in reda, kar prav zaradi predanega osebja, ki srčno skrbi za vrt, še danes lahko občudujemo. »Vsi delamo vse. Nimamo urnikov. Tu je glavno merilo opravljeno delo, to terja narava. Ne moreš je zapustiti,« pripoveduje gospa Marjetka. Še posebej ponosni so na rastlinjak, ki si ga je zamislila Zanissova hči Vierov Myrto, ki je bila prav tako zelo predana in navezana na ta kos kraške zemlje v tržaškem zaledju. Rastlinjak spominja na manjšo različico schönbrunnskega in obisk v njem je še eno nepričakovano prijetno doživetje. 

Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 26, 27. junij, 2023.

revija Jana