Revija Zarja

Pri nas epidemija ne popušča. Tudi po Evropi ne povsod. A Avstrija se počasi že odpira. Otroci se vračajo v učilnice. Božič bo. Izvajajo množično testiranje. Napovedali so ga novembra, pripravili načrte, sezname, določili datume, kdo, kdaj, kje ... Tako, kot se to pač dela. Testiranje je Janša sredi novembra napovedal tudi pri nas. A potem … Ja, potem pa folklora po slovensko, dvomi, nejasnosti, dileme o smiselnosti … capljanje na mestu. In nova zmeda. Gantar predlaga popoln lockdown in grozi z odstopom, Počivavšek bi vse odprl, Logar in Janša pa hodita po svetu.  

Po smrtnosti zaradi covida je Slovenija v samem svetovnem vrhu. Za vlado in govorce ni dileme: krivi smo nedisciplinirani državljani. Pa vendar. Smo res ravno Slovenci tako butasti, da povsem brez pameti trosimo viruse med svojimi, prijatelji, znanci, sodelavci? In to množično? Mnogi, premnogi!? Smo res? Je to mogoče?

Smrtnost je res izjemno visoka. Dr. Logarjeva pravi, da je vzrok različno evidentiranje vzrokov smrti. Pri nas vse smrti okuženih pripišemo covidu, drugje pa njihovim temeljnim boleznim, ki jih je virus še poslabšal. A zdi se, da le ne gre samo za evidence in smrti, ki jih je virus le pospešil. To bi veljalo, če se večletna povprečna smrtnost na mesečni ravni ne bi tako zelo povečala. Pa se je. Po podatkih Sursa je novembra v Sloveniji umrlo okoli 600 ljudi več kot lani, novembra pa po izračunih Sledilnika za covid 19 celo več kot tisoč več kot lani. Mimogrede, tolikšno presežno smrtnost, kot temu pravijo statistiki, sta v spomladanskem valu beležili tudi Italija in Španija. In nihče ni dvomil, da je vzrok covid. Takrat so nam bile primerjave v olajšanje, zdaj pač ne. In težko je verjeti, da za tako visoko smrtnost ne bi bil vzrok covid, mar ne? Ko razmere pri nas primerjamo s tistimi pri sosedih, je vprašanj kvečjemu več, ne manj.

Bom ostala kar pri primerjavi z Avstrijo. Kolumno pišem 9. decembra. Izhodišče: podatki Svetovno zdravstvene organizacije.

Avstrija ima slabih devet, Slovenija pa dobra dva milijona prebivalcev. Število okuženih v obeh državah je primerljivo. V obeh državah se je po uradnih podatkih doslej okužilo približno tri odstotke prebivalcev. V Avstriji okoli 311 tisoč, v Sloveniji 90 tisoč ljudi. Sklepamo lahko, da smo bili državljani obeh držav približno enako nedisciplinirani oziroma malomarni. Nemarno smo se družili, bolni hodili okoli, kršili prepovedi … Žal pa je to, ko gre za epidemijo, edini podatek, primerljiv med državama. Ko primerjamo število umrlih, se vsakršna podobnost neha. V Sloveniji je na milijon prebivalcev – do danes – umrlo 914 ljudi, v Avstriji pa, tudi na milijon, »le« 432!? Za pol manj! Podatek vzbuja skrb in pojasnila o drugačnem evidentiranju tolikšne razlike ne pojasnjujejo.

Res je, BDP je v Avstriji  bistveno višji, verjetno so drugačni tudi njihovi domovi in bolnišnice, res pa je tudi, da za stanje v naših domovih že desetletje in več nikomur ni bilo mar. Čeprav se je teden ali dva zdelo, da bo vlada vso energijo vložila v obvladovanje epidemije, je bilo potem zelo hitro jasno, da ji gre predvsem za oblast, kadre in strankarske interese ene in edine, potem pa še preostalih treh koalicijskih partneric. Bilo je veliko zamud, zmede in kaosa, groženj in uveljavljanja moči. In tisti večni »vi ste krivi«! Pa čeprav, naj še enkrat napišem, glede na podatke o okuženosti nismo nič hujši od sosedov!? V politiki in stroki bi morali biti vsi zvonovi. Čim prej bomo vedeli, zakaj je pri nas smrtnost v primerjavi z večino evropskih držav tako visoka, večja je možnost, da bo v naslednjem valu manjša. No, prvi odstopi so se začeli, a ne kaže, da odhajajo pravi.

Zarja Jana, št. 50, 15. 12. 2020