Amoz Oz, Mk 2016

Prevedla: Mojca Kranjc

»Moj mož in jaz sva kot tujca, ki sta se po naključju srečala ob odhodu iz bolnišnice ... Oba v zadregi, oba skušava uganiti, kaj misli drugi, zavedava se nelagodne, nadležne zaupnosti, utrujeno tipaje poskušava zadeti pravi ton, v katerem bova zdaj nagovorila drug drugega ...«

Občutljivo napisan roman, ki ga je pred skoraj 50 leti v hebrejščini napisal tedaj 26-letni Amoz. Pisal ga je v prvi ženski osebi. Prevzet od notranjega glasu, ki ga je poimenoval Hana, je napisal tako resnično zgodbo o ženski duši, da ga ženske še danes sprašujejo: kako si vedel? Hana je prišla v njegove misli in ga ni več spustila, dokler ni napisal romana, ki ga je poimenoval Moj Mihael. »Prisiljen sem bil začeti pisati, da bi se je rešil in se vrnil v svoje življenje.« Roman o ženskih sanjah, nepotešenih hrepenenjih, iskrenem doživljanju drugega je avtor večji del napisal v stranišču, kamor se je umikal v svoj mir. Dogaja se v Jeruzalemu. »Jeruzalem te zmeraj razžalosti, a je žalost drugačna vsak trenutek dneva in v vsakem letnem času.« Številnim bralcem se je Amos Oz za vedno zasidral v srca z romanom Zgodba o ljubezni in temnini.