Revija Zarja

Prvi je poskus razlage ravnanja odvetnikov, ki izkoristijo vse možnosti za to, da tudi bolj ali manj očitno krivega obdolženca spravijo na prostost, drugi pa je njegov odnos do alternativnega zdravljenja, s katerim se je srečeval ob dolgoletni in hudi bolezni svoje, zdaj že pokojne žene Ane. In s pravom ni povsem nepovezan.

Dr. Čeferin ni kdorkoli. Je zelo dober odvetnik, zagovornik človekovih pravic, je bon vivant, je »mafijski« odvetnik, je svetovljan in družinski človek. Novinarjem se ni nikoli izmikal. Nekajkrat sva se srečala in nikoli ni bil dolgočasen.

Za svoje stranke je storil vse, česar zakoni ne prepovedujejo. In tako mnogi razvpiti osumljenci, tudi obsojenci, sploh niso sedeli. No, morda čisto malo. Najbolj razvpitih se vsi spomnimo. Sandi Grubelić, Milica Makoter, Davorin Sadar, Andrej Hartman, Boris Šuštar, Vukašin Vujovič, Josip Lončarič in še nekaj njim podobnih mu bo večno hvaležnih. Omilil je njihove kazni ali pa jih je spravil iz pripora tako, da so lahko izginili v belem svetu. Pri večini ni šlo za to, da brez »sence dvoma« ne bi bili krivi, ampak za to, da je zanje poiskal vse mogoče luknje v zakonodaji. In to je, pravi, dolžnost vsakega odvetnika. Dolžnost države pa je, da naredi vse, da takšnih lukenj ni.

Torej, če se vam zdi, da ne živite v pravni državi, nikar ne kažite na odvetnike, ampak na pravosodno ministrstvo in vlado.

In na koga kazati, če vas je strah razmer v zdravstvu? Najprej na zdravnike? Ne, najprej na ministrstvo in na vlado. Če bi bila ta dva naslovnika dovolj strokovna in načelna, ne zdravniki in ne farmacevti ne bi imeli možnosti z njima početi, kar se jim zahoče.

Ano Čeferin, pokojno ženo  »nespodobnega« odvetnika, sem spoznala v telovadnici OŠ v Novih Jaršah. Tam je bila ravnateljica in voditeljica tečaja aerobike. Odločna, gibčna, zahtevna, vedno nasmejana. Med ženskami – bile smo vseh starosti – se je hitro začelo šepetati, da ima raka in da zavrača uradno medicino. Nisem razumela. Priznam, da še vedno ne. Ko je nekaj let pozneje doletelo tudi mene, sem vse upe položila v znanje onkologov. A kdo ve, kako bom razmišljala, ko bodo na OI rekli, da so oni naredili vse, kar so lahko ... Vsi imamo samo eno življenje. In potem nastopijo razni dr. Oskarji oziroma Keleminovići, ki brez kančka slabe vesti očitno umirajočim za čaj zaračunajo 20.000 evrov. O njem spet beremo v teh dneh.

Ana Čeferin je iskala alternativce vsepovsod. Na Kitajskem, v Peruju, Mehiki … Je pač lahko. Po postavljeni diagnozi je živela še 18 let. Bi lahko dlje? Kdo bi vedel?

Več v Zarji št. 34, 21. 8. 2018.